V mojem profilu je slikica delfinov, najprej ker sem nora na delfine in drugič, ker imam eno najlepših izkušenj v življenju ravno v zvezi z delfini. No, naj vam jo zaupam.
Ko smo se preselili na Nizozemsko, sem kmalu zvedela, da je prav tam največji delfinarium v Evropi in to v Harderwijku. Harderwijk leži 115 km severno vzhodno od Den Haaga in 81 km vzhodno od Amsterdama. Takoj sem se odločila, da ga bomo obiskali. Glede na to, da smo zdaj živeli od moževe plače in da za štiri osebe to ni majhen hec, je bilo potrebno pripraviti finančni načrt za takšen obisk. Najprej smo kupovali razne izdelke, ki so ob nakupu ponujali kupone s popusti za nakup vstopnic. Med temi izdelki je bila priljubljena Nutela in "dropjes"- nizozemska sladkarija iz sladiča, mnogim poznana tudi kot likoriče. Tak nakup nam je bil torej v dvojno zadovoljstvo.
Nekega deževnega nedeljskega jutra pa sem se dolgočasila pred televizorjem, ko sem zagledala reklamo za Dolfinarium Harderwijk. Reklama je svetovala obisk spletne strani http://www.holland.nl/ . Nemudoma sem stopila do našega takrat novega računalnika, katerega smo kupili pravzaprav, da smo bili bližji Sloveniji, saj sem lahko dnevno spremljala TV dnevnik preko interneta. Želela sem preveriti koliko sem se naučila nizozemščine, ki moram priznati, ni najbolj enostaven jezik. Slovnica že ni tako težka, izgovorjava pa..uff, hudo, ker boli grlo!! Na spletni strani sem ugotovila, da gre za nagradno igro. Torej moral si natisniti nepobarvano jajce in si ga moral okrasiti ter ga takšnega poslati v nagradni žreb. Ker je bila zares deževna nedelja in ker smo mi zelo radi "knutslali" ( knutselen- niz. = ustvarjati), smo se nemudoma lotili okraševanja jajca. Za vsak slučaj sem natisnila 4 jajca. Pa smo lepili, pa šivali, pa rezali, pa ... Zadovoljni nad svojimi izdelki smo vsako jajce posebej zapakirali v svojo kuverto in odposlali.
Še vedno pa smo zbirali kupone.
Pa je prišla pomlad. Že smo začeli uživati lepe pomladanske dneve v žafranih, tulipanih in na sploh cvetoči Nizozemski. Vračali smo se s kolesarskega potepa in v poštnem nabiralniku smo zagledali veliko kuverto. Na njej je bil logotip turistične zveze Nizozemske. Najprej sem pomislila,da mogoče želijo kakšno dodatno informacijo v zvezi s Slovenijo, ker smo kar nekaj reklame takrat naredili za Slovenijo.
No, pa le odprem kuverto v njej pa 4 vstopnice za Harderwijk in še vsi prospekti. :) :) :)
Zgodaj zjutraj 4. junija 2001 smo se z našo Xsaro podali na pot v Harderwijk. Pri vhodu sem od razburjenja skoraj omedlela. Najprej smo si ogledali predstavo tjulenjev . Zelo smo se zabavali z malim navihanim mornarčkom.
Kmalu po tej predstavi pa smo se postavili v dolgo vrsto za ogled enourne predstave delfinov. Joooj, moje vznemirjenje!!! Komaj sem še stala v vrsti. Posedli smo se s še vsaj dvesto drugimi obiskovalci v dvorani. Nazadnje so pripeljali še obiskovalce na invalidskih vozičkih in jih pokrili z nekakšnimi dežnimi plašči. Luči so se zatemnile... pa priplava en delfin, pa še drug, pa tretji in tako naprej. Jaz se nisem mogla čustveno več obvladati, jokala sem krokodilje solze od ganjenosti. Vsa šmrkava in omamljena sem skupaj s svojimi fanti nadaljevala ogled delfinariuma. Ogledali smo si težkega mroža Borisa in njegovo ljubico. Ogledali smo si tudi gusarski pohod na morje v 3D tehniki, bazen z morskimi listi in morskimi psi. Po vseh ogledih smo postali lačni in smo si prvič odkar smo prišli na Nizozemsko poskusili znane holandske palačinke. Naj vam izdam skrivnost - nič niso drugačne od slovenskih, a so teknile. Pot smo nadaljevali v De lagune, kjer nekaj več zveš o kanadskih Indijancih plemena Kwakwaka'wakw, ki še vedno živijo na zahodni obali Kanade. Živijo od narave, z naravo, za naravo. Vse kar počnejo, to počnejo z velikim spoštovanjem do narave. V "laguni" vidimo nekaj totemov, nato se z dvigalom spustimo v kletno panoramsko restavracijo v morje. Imeli smo neverjetno srečo. Ravno v tistem času smo videli najmanj dvanajst mladičev. Res izredna izkušnja! Za spominček smo si kupili en majhen totem pa mobile z delfinčki, ki danes visijo v naši dnevni sobi. Pred odhodom smo si zunaj ogledali še kratek program delfinov, nastopali so nad laguno. Tokrat so nastopali le samci, saj so samice bile ločene od jate delfinov ter skrbele za svoje novorojene mladiče.
Zvečer smo se prijetno utrujeni vrnili nazaj v Haag in se zavedali, da bo ta dan za nas za vedno nepozaben dan. Da se nam je splačalo živeti samo eno leto na Nizozemskem, da smo lahko doživeli ta dan. :) :)
Tole sicer ni posnetek iz Harderwijka, pač pa iz Švedskega Kålmården, kjer s sestro in nečakinjo (ki vriska) uživamo v predstavi delfinov.
Delfini so zame simbol prijateljstva, prijaznosti, srčnosti, svobode, veselja, zvestobe... takšna si želim biti tudi jaz :).
Ni komentarjev:
Objavite komentar