torek, 06. marec 2018

Rojstnodnevna Ko me inspirira #63 MAVRICA


Saj ne morem verjeti, da mi bo ponovno uspelo sodelovati v 
Tininem in Vladkinem izzivu Ko me inspirira
Prav lep izziv sta izbrali. 

Le kdo se ne veseli mavrice...

Najprej sem se lotila pirhov oz. velikonočnih voščilnic.
Ker mi je ostalo kar nekaj mavričnih trakov, 
sem jih uporabila na rojstno dnevni voščilnici za prijateljico, ki praznuje te dni.




Voščilnico lepim v Tinino marčevsko galerijo in 
v rubriko izziva Ko me inspirira #63 Mavrica.

Upam pa, da bomo s skupnimi močmi le priklicali pomlad v našo zalo deželo...
Naknadno sem ugotovila, da lahko s to voščilnico sodelujem
v izzivu #206 EKO KRAFT PAPIR na Craftalinici.

četrtek, 15. februar 2018

ABRAHAMOVA za izziv Ko me inspirira #62 - LASTNI IZDELEK KOT INSPIRACIJA



Neumorni Tina in Vladka sta objavili že 62. izziv Ko me inspirira.
Bravo punci in hvala.

Kakšno srečo imamo ustvarjalke, 
da z nami delita vse vajine čudovite izdelke in nadvse uporabne ideje.
Po dolgem času se tudi jaz pridružujem izzivu z 
voščilnico za mojega domačega Abrahama.

Poleg voščilnice je dobil knjigo,
kjer sem zbrala spomine na njegovih prvih 50 let.
Bil je ganjen in presenečen.


Inspiracija za tole voščilnico sta pa tile dve:

Voščim vam vse dobro, pa upam, da se kmalu spet oglasim.

sobota, 23. december 2017

Po doolgem času... Vesel Božič...

Kar verjeti ne morem, da sem junija letos bila  zadnjič  na svojem blogu !%&/$%)
Kot, da ne bi nič ustvarjala, pa ustvarjam...
Le za fotografiranje in objavljanje ni časa.

Od junija do danes se je zgodilo milijon reči...
a tudi danes imam zelo malo časa, 
saj odštevam minute do vaj z mojo gledališko skupino.
Letos igrami "Trije prašički"...seveda sem tudi sama prašiček.. in prav zabavno je oink, oink :)

Danes objavljam jaslice, ki smo jih naredili skupaj z otroki pri turističnem krožku.
Te jaslice so ene izmed 25ih, ki jih razstavljamo za pohod od jaslic do jaslic.
Prisrčno vabljeni, če boste kje blizu...





Najlepše se zahvaljujem Vanči, saj mi je še kako prišel prav njen posnetek, 
ko je izdelala prav poseben venček.
Jaslice lepim v galerijo pri neumorni Tini.
Žal sem malo šolo ustvarjanja zamudila :(

Bralcem, naključnim in rednim, mojega bloga,
želim en ČUDOvit Božič,
naj vas Božična Luč prevzame, ravzname v ljubezni, miru in radosti.

sreda, 28. junij 2017

Voščilnica za lastno dušo ...

Najprej sem dobila naročilo za novopečeno abrahamovko in 
ker praznuje blizu mojega rojstnega dne, sem pomislila, 
da ima prav gotovo rada sivko, tako kot jaz. 
In me je zaneslo, da sem izdelala voščilnico, kot bi jo zase. 
Navdih se me je držal še za izdelavo voščilnice za mojo novo sodelavko, 
ki je te dni praznovala in smo ji pripravili  zanimivo presenečenje (24.6.).
Tako sta nastali dve voščilnici, ki sta nastali popolnoma po mojem okusu, 
zato se mi zdita primerni za Craftalničin izziv #189- Voščilnica za lastno dušo.

Tudi jaz kmalu praznujem svoj rojstni dan,
ki je nekje vmes med tema dvema  jubilejoma ;)

sreda, 29. marec 2017

Je še kaj časa?

Je še kaj časa za ustvarjanje?
Je še kaj časa za druženje s starimi znankami?

Sploh ne razumem kako mi ne uspe več sesti za pisalno mizo in ustvarjati.
Sploh ne razumem kako sem nekoč pri dveh službah, študiju, pisanju diplome, sodelovanju v gledališki skupini, pevskem zboru, turističnem društvu, v župniji in še kje, uspela še ustvarjati, pisati svoj blog in branju blogov drugih izvrstnih ustvarjalk.

Danes mi nikakor to ne uspe.
Izdelujem voščilnice le še po naročilu in me je v dno duše sram,
 da še svojim najboljšim prijateljicam nisem izdelala voščilnic.

Saj ne morem reči, da nisem nič ustvarjalna, 
saj smo s krožkom ponovno  prinesli dve zlati priznanji 
z regijskega festivala Turizmu pomaga lastna glava
in zdaj pospešeno zbiramo hišna imena, saj bomo letos 
kar nekaj hiš opremili s starimi hišnimi imeni v naši občini.

Napadla me je posebne vrste lenoba. 
Po službi se ukvarjam samo še s Tonko, 
kaj preberem in grem s kurami spat, ker kaj več fizično ne zmorem.

Umirila sem svoje zdivjane konje.
Uživam v miru.
Zadovoljna sem, da lahko sedim na balkonu in ob petju ptičic pišem 
svojo seminarsko nalogo za katehetsko šolo.
Zadovoljna sem, da s Tonko greva do bližnje kapelice, tam posediva, 
se predihava in greva nazaj domov.
Zadovoljna sem,
da diham, 
da ponovno delam,
da nekam ponovno spadam,
da me nekdo pričaka doma,četudi je to psička,
da...
V bistvu se ne obremenjujem, da ne ustvarjam, 
da nisem več tako zelo pridna,
da mi je lepo.

Najbrž računam, da bo prišel še tisti dan,
ko se bom ponovno sedla za mizo med papirčki
in šablonami,
ko bom ponovno vzdihovala od navdušenja nad izdelki drugih ustvarjalk.

Samo hitim počasi...
to je to.


Zadnji dve voščilnici pa vednarle objavljam.
Slikani žal z mobijem,
ker sem ostala brez fotoaparata :(