petek, 20. januar 2017

Dober konec in slab začetek ali vse bo še dobro


Definitivno se štejem med  hvaležne in privilegirane ljudi.
V otroški reviji Mavrica sem zasledila sledeč zapis:
Če bi bili vsi prebivalci na tem svetu doma v vasi, 
v kateri bi živelo 100 ljudi, potem bi imela vas 57 Azijcev,
21 Evropejcev, 14 Američanov, 8 Afričanov.
V vasi bi živelo 52 žensk in 48 moških.
Med njimi bi bilo 30 belcev in 70 nebelcev,
30 bi bilo kristjanov in 70 nekristjanov, 
6 prebivalcev bi imelo 59% bogastva in vsi bi bili iz ZDA. 
Kar 80 bi jih živelo v revščini, 70 bi bilo neizobraženih, 
50 bi jih trpelo zaradi lakote in podhranjenosti, samo 1 bi imel računalnik in 
samo 1 bi imel visokošolsko izobrazbo.
Če imaš doma poln hladilnik, si oblečen, imaš streho nad glavo, 
si bogatejši kot 75% prebivalcev sveta.
Če bereš te vrstice, imaš izjemno srečo, 
saj nisi eden izmed dveh milijard, ki ne znajo brati!

Z Žigo sva skupaj tole prebrala prejšnji mesec, 
torej decembra.
Decembra se človek sooča z različnimi izzivi:
zaključkom leta,
obdarovanjem,
srečanjem s prijatelji in sorodniki, 
z oblikovanjem novih načrtov,
s čarobnostjo praznika Božiča-
rojstva luči......


Moj december je vedno kaotičen, 
v glavnem še v mejah dobrega okusa.
Zadnji december pa je bil zame še posebej pester, saj sem dobila službo-
v tajništvu žičnice Kanin.
Po skoraj 4ih letih smo končno ponovno odprli smučišče Kanin.
Zame in za premnoge domačine je to novo upanje.
In kar nekaj dni nisem mogla verjeti, da sem resnično dobila službo in 
da delam v krasnem timu.
Še veliko improvizacije je še,
a kjer je volja, ni nikakršnega problema.
Ponovno sem bila zmedena, 
po svoje sem se veselila, da mi je uspelo, 
a po drugi strani gledam svoja sinova, ki se tako trudita,
 da bi dobila kakšno delo in se sprašujeta o smislu življenja.
Žiga se je potolažil z zgoraj navedenim člankom,
saj ves čas pravi:
Jaz sem tisti, ki imam računalnik,
torej mi ni hudega.
In res...tudi meni ni hudega, a vseeno težko gledam TV o beguncih in lačnih,
težko gledam naravne nesreče v Italiji na obronkih, kjer sem lani romala,
nemalo sosedov in prijateljev nas je zapustilo za vedno,...
Da pa le ne bi slučajno  bila preveč srečna,
me je za dober teden polegla moja prva gripa po treh tednih krvavitev.
in joj, kako sem se smilila sama sebi.
In tako se obrača krog življenja,
zdaj gor in zdaj dol...
in vendar sem tista srečka jaz, ki imam od stotih edina računalnik....
in ne le računalnik...
imam mir,
varnost,
dom,
družino, zdravje (zaradi ene gripe, pa že ne bom jamrala),
 vero in upanje...

zato bo vse še dobro,
kajne?


Voščilnica, ki je nastala za sestro skavtinjo.
Lepim jo v Tinino galerijo, saj sem tudi tokrat uporabila njene šablone.


torek, 20. december 2016

Za slavljence v decembru


Le kako naj pridem nazaj v ritem objavljanj?!

Nikakor ne padem nazaj v rutino, da bi objavljala svoje voščilnice.
No vsaj ta milost je, 
da vendarle še nekaj ustvarjam.

Nazadnje sem delala voščilnice za najine mame,
torej mojo mamo in taščo,
pa za nečakinjo, saj vse tri praznujejo decembra svoje rojstne dneve.

za nečakinjo

 za mojo mamo

za taščo

Izdelala sem tresočke, kot smo se naučili v Tinini mali šoli prazničnega ustvarjanja
ko smo se učili narediti prozorne tagce.
Žal sem zamudila izpit, tako,da sem ostala brez spričevala :(
Izdelala pa sme še dve voščilnici za okrogla rojstna dneva.
Ta voščilnica je veliko lepša v resnici
in ji fotoaparat dela krivico.
Tudi ta voščilnica je odpotovala na Koroško.
Ta pa je ostala na domačih tleh.
Težko bom izbrala katero naj dam v galerijo k Tini,
a vsekakor brez njenih pripomočkov jaz nikakor ne morem več.

nedelja, 20. november 2016

Za mamo in nečakinjo na Koroškem


Moja stalna naročnica iz Koroške je rabila voščilnico za svojo mamo,
ki je praznovala 60.rojstni dan.

Voščilnica je v A5 velikosti.



Moja naročnica je prej stanovala v Celju in 
po pomoti sem ji tja poslala voščilnico.
Še sreča, da sem poslala priporočeno, 
da sem uspela priti do nje in iz Celja poslati na Koroško.
Potožiti se pa le smem, da je me je skrbelo, da je ne bom več našla
in sem si povzročila nepotreben stres.



Rabila pa je še voščilnico za svojo nečakinjo, 
ki je že dobila voščilnico od mene za svoj prvi rojstni dan.



Tudi tokrat ni šlo brez Tininih pripomočkov,
tako gresta tudi ti dve v galerijo.

petek, 18. november 2016

za botrco

Naročilo se je glasilo:
"Nucam lepo voščilnico za mojo botrco.
Praznuje 70. rojstni dan in je zelo verna.




In tako je nastala tale:






Voščilnico lepim v Tinino galerijo,
ker sem tudi tokrat uporabila njene šablonce oz. izrezke,
 ki mi jih je izrezala Martina.

petek, 04. november 2016

Mladina odrašča drugič


Jeseni veliko ljudi praznuje okrog mene.
Poleg mojega drugorojenca še moja prva dva nečaka.
Številne prijateljice.
Danes praznuje moja nečakinja (prva od vseh štirih)
svoj 18. rojstni dan.

Imava sicer zelo malo stikov, 
a sva na vezi (še sreča, da obstaja Facebook).
Angela (izgovarja se andžela) je en krasen deklič in
 letos sem bila hvaležna za posebno milost. 
Januarja, ko sem obiskala svojo umirajočo nono na Švedskem in
 sem k njej potovala z vlakom, ki se je pokvaril in sem se morala presesti, 
me je pričakalo najboljše presenečenje skorajda v življenju-
na vlaku sem srečala prelepo in prijazno dekle,
srečala sem Angelo.
Komaj sem verjela svojim očem.
Obe sva bili namenjeni k noni,
tako je moja pot do none postala bolj varna (da se nisem izgubila) in 
izredno prijetna.



Na Angelo sem lahko ponosna še, 
ker je v letu 2014 bila svetovna mladinska prvakinja v Jiu Jitsu,
seveda za Švedsko reprezentanco

.
Ta šport mi ni najbolj pri srcu,
predivji za punce, 
a Angela je izvem tatamija pravi angelček.


Sestrici, ki sta si tako različni in vendar zelo podobni,
obe sta moji nečakinji in obe sta dva prisrčna angelčka.

Zelo ju imam rada,
škoda le, ker sta več kot 1500 km oddaljeni od mene.
Nikakor pa ne smem pozabiti švedščine, 
saj le tako lahko komuniciram z vsemi petimi svojimi nečaki.