Včeraj sem, kot že mnoga leta to počnem, generalno pospravila stanovanje, zamenjala navadne zavese za praznične, uredila adventni venček. Priznam,da se ne trudim več, da bi bil moj venček spektakularen, nekaj posebnega. Čeprav zelo rada ustvarjam, a se raje posvetim adventu malce drugače. Adventni venček v dnevni je sestavljen iz štirih velikih sveč in obdan z lešniki, orehi, mandeljni, cimetovimi palčkami, rožiči in še kaj. Tako že 10 let. Na kuhinjski mizi pa je nastal skromen venček iz cipresinih vejic in štirih rdečih svečk. Ta venček bo malček potoval. Že naslednjo nedeljo bo nastopil v Miklavževi predstavi. Oba venčka pa smo danes nesli k žegnu v cerkev.
 |
| ljubo doma , kdor ga ima |
Adventne venčke oz. svečke sem postavljala že veliko prej, kot je to prešlo v navado tudi pri nas v Sloveniji. Moj prvi adventni venček je nastal iz velikega kosa lubja, nanj sem položila nekaj storžkov in smrekovih vejic ter štiri svečke. Mnogi so se čudili tej navadi. Vem pa, da ima zame advent velik pomen. To je moj čas, ko razčistim svoje odnose do svojih najbližjih, do svojih prijateljev, do sodelavcev, sosedov... Velikokrat se spomnim na ljudi, na katere redko pomislim. Tudi odnos do sebe, do Boga pride v tem času na vrsto. Tako kot prvi adventni vikend počistim celo stanovanje, tako uredim svoje misli o sebi in drugih.
Drugi adventni vikend navadno namenim peki in praznovanju Miklavža. Obdarovanje otrok.
Tretji adventni vikend pa namenim izdelovanju vizitk in pošiljanje le teh. Uživam ob prebiranju shranjenih starih voščilnic in voščil. Zanimivo koliko lepih želja zaokroži svet v tem času.
Četrti adventni vikend pa smrekca in praznovanje. In Božič!!
Danes smo pri maši slišali župnika reči, da je advent priprava na novi začetek. In to je bil razlog, da sem se pravzaprav lotila tega pisanja.
Razumela sem zakaj se vsako leto veselim avdentnega časa in Božiča. Ker je to zame upanje. Za seboj ponovno pustim kar je bilo slabega (če je že bilo kaj), ponosna na svoje nove izkušnje se veselim novih podvigov. Ta čas je zame res čaroben. Na srečo me ta materializem še ni tako zasvojil. Ostajam skromna. Mir, ljubezen in dobronamernost so moje temeljne vrednote v tem času in vedno tako.
Ker rada svoje bloge opremim s kakšno barvanko, bom danes tudi priložila dve slikci.
Osebno rada barvam, me pomirja. Ali pa pomirja mojega otroka v meni...
 |
| vir slike |
 |
| vir slike |
3 komentarji:
Hvala za vse kar deliš z nami. Zelo lično si okrasila svoje stanovanje in tako deluje tako toplo in spokojno.
A ni zanimivo, da tudi jaz rada barvam in se mi zdi, da vedno bolj.
Kot sem zapisala že pri Moi, zelo lepo si napisala in tudi meni je to čas upanja in razmišljanja. Enako me navdaja ta občutek, da zapuščam slabo in se podajam v novo. Edino lastno inventuro imam jaz prestvaljeno na čas dopusta, kajti takrat imam več časa za razmišljanje in za premljevanje vsega. Mogoče tudi zaradi ustvarjanja, kajti za ustvarjalke je dejansko to najbolj naporen čas. Ampak kljub temu je lepo in čarobno.
Zelo lepo si napisala in hvala, da si tole delila z nami.
Nekako podobno tudi sama doživljam adventni čas. V hladilniku že čaka testo za piškote. Vsako leto v času Miklavža.
Barvam pa tudi jaz rada, le da nimam ravno posebnega talenta za to. Pa nič zato.
Objavite komentar