sobota, 4. december 2010

4. december sv. Barbara

Ni pomembno, kako dolgo smo živeli z omejitvami. Če stopimo v temno sobo in prižgemo luč, ni pomembno, ali je bila soba v temi en dan, en teden ali deset tisoč let- prižgemo luč in je razsvetljena. Ko se zavemo svoje sposobnosti za ljubezen in srečo je luč prižgana.
Sharon Salzberg

Ker pa je danes ravno god svete Barbare, znana kot zaščitnica rudarjev, pa še nekaj o njej.


V adventnem času mnogi v sadovnjaku odrežejo sveže veje in jih postavijo v vodo. Te veje spominjajo na sveto Barbaro, ki je živela v 4. stoletju. Krščanstvo je bilo v tistem času prepovedano. Na poti v temno ječo je utrgala češnjevo vejico in jo v svoji jetniški celici postavila v kozarec. Na dan njene mučeniške smrti so se na vejici odprli številni cvetovi. Za Barbaro je bilo to znamenje, da jo ima Jezus rad in jo čaka onkraj smrti. V uri svoje smrti se zato ni nič bala.
Na god svete Barbare oderežemo češnjeve vejice in jih postavimo v vazo. Nekateri pa v cvetlični lonček posejejo pšenico. 
(zgodba povzeta po knjigi za otroke Mavrično cerkveno leto)


Jaz bom tudi letos kupila posejano pšenico v majhni glineni posodi  na Škofijski gimnaziji na Adventnem sejmu



1 komentar:

moi pravi ...

Hvala za pojasnilo o sv. Barbari. Moja sekica je tako ime ;) Je pa velikokrat naslikana z mečem. Verjetno ker je zaščitnica. Mi bi morali včeraj posejati pšeničko (je pisalo v adventnem koledarju) pa smo potem prešpricali. Lego je zmagal ;)