torek, 08. februar 2011

Ukradena čast - Mukhtar Mai


UKRADENA ČAST- Mukhtar Mai
februarska knjiga knjižnega kluba bralcev bloga Življenje je lepo
podnaslov-pretresljiv boj posiljene Pakistanke


 Ukradena čast je pretresljiva osebna izpoved o ženski, ki se je borila in zmagala, kljub vsem preprekam.Mukhtar Mai je doletela grozljiva usoda. Njenega dvanajstletnega brata naj bi videli z dekletom iz drugega klana, kar velja za onečaščenje. Vaški veljaki so zato takoj zbrali vaško skupščino in določili grozljivo kazen – zaradi domnevnega zločina njenega brata jo obsodijo na skupinsko posilstvo.Posiljena, ponižana in osramočena ženska bi morala narediti samomor, a Mukhtar Mai se odloči, da bo spregovorila, čeprav bo s tem tvegala svoje življenje in življenje svoje družine. Sama se mora boriti proti sistemu, ki ščiti moške in zatira ženske. Z izrednim pogumom pripelje posiljevalce pred sodišče in celo doseže, da jih obtožijo.Mukhtar Mai še vedno živi v svoji vasi in je postala vzor vsem tistim, ki se v Pakistanu in po svetu borijo proti nasilju nad ženskami. Še danes živi v strahu zase in za svojo družino, saj se boji odziva vlade in maščevanja vaških veljakov.

****
Knjigo sem kar " požrla". Je tanka, jezik tekoč in vsebina zanimiva. Vsebina je, žal, zelo kruta. Pakistankam  prav gotovo ni najbolj enostavno v svoji domovini.  Korana res ne poznam, ampak sem prepričana,da si Pakistanci, še posebej višje kaste, jemljejo pravico kot njim ustreza in ne kot veleva njihova sveta knjiga koran.Prepričana sem,da jim koran ne dopušča posilstev. Ženske pa tam posiljujejo kot po tekočem traku. Tak občutek dobi človek po branju te knjige. Vse tiste zgodbe  ti jemljejo dih in se sprašuješ kako je to mogoče. Kaj res ženska nima nobene človeške vrednosti?! Ženska, ki je nekomu mati, pa sestra pa hči pa žena.
Ironično pa je da Pakistan dobesedno pomeni dežela čistih. Ta naziv se mi prav upira. Nič me ne gane, če je dežela čista in urejena, če pa človek, še posebej ženska, nima dostojanstva. Izpade hinavsko.
Sprašujem se- kaj naj sem vesela,da živim v Sloveniji?! Seveda sem vesela, ne morem pa biti brezbrižna do sočloveka, ki trpi. Priznam pa tudi, da se mi muslimanstvo še bolj upira po tej knjigi. Nikoli ne bom razumela njihovega razmišljanja- predvsem mislim na poniževanje življenja kot takega. Meni je življenje sveto- njim pa-kdo bi jih razumel?!

Kakorkoli ni mi žal,da sem jo prebrala. Žal mi je le,da ne morem ali pa ne znam veliko vplivati na situacijo žensk v Pakistanu.
Kot vedno, me tudi tokrat zanimajo vaša mnenja, izkušnje, pripombe.
Zato ♥hvala♥ za vaše komentarje.

2 komentarja:

moi pravi ...

Kako ne moreš ničesar narediti? Pa s tem, ko promoviraš knjigo, veliko narediš.
Hvala, da si jo delila z mano (nami) skupaj s kratko vsebino.

Vladuška pravi ...

Knjige do sedaj nisem poznala, verjamem pa, da mora biti kruta. Se mi zdi, da moraš biti za takšne knjige kar razpoložen, če lahko temu sploh tako rečeš :(. Tudi jaz pa nikakor ne morem razumeti, da se kaj takega dopušča.