charlie chaplin

Včeraj pozno popoldne me je moj mož spravil v hud stres.Na poti, ko sta se s Žigom vračala iz Ljubljane, kjer je Žiga pisal teste za državno tekmovanje v angleščini, me je le nekaj kilometrov od doma klical Žiga, da moram nujno priti po moža, da se ves trese in ne more z vožnjo naprej. Seveda sem se takoj vsedla v avto in po fittipaldovsko hitela po moža in  prav tako hitela z njim do našega zdravstvenega doma. Zmerili so mu vročino, 41,5C; en čas se je tresel od mrzlice, en čas ga je kuhalo. Po eni uri hlajenja in nekaj protibolečinskih injekcij in infuzije so ga le spravili v rešilca in bolnišnico. V tisto bolnišnico, ki ima zame velik pomen, saj sta se moja oba otroka tam rodila.Ker mu je že doma šlo na bolje, me je že veliko manj skrbelo kot ob prvem stiku z njim. Danes sem zvedela, da je dobil neko hudo gnojno vnetje in da se še danes vrne domov.

Ker me ustvarjanje umirja, in ker sem po tistem stresu ( pa tudi po zelo napornem tednu- o tem v naslednji objavi) precej izčrpana in na tleh, sem se odločila,da sestavim možu eno voščilnico.

In po naključju ( ?!?!?) mi je moi poslala en lep tekst Charlieja Chaplina,kar je bil povod,da sem uporabila eno slikco, pravzaprav vzorec oz. aplikacijo za šivanje iz knjige ABC šivanja in tako sestavila Charlie Chaplin vizitko.Prejšnji teden pa sem si kupila tudi pripomočke za vročo embossing tehniko in sem se zdaj prizkusila s tem orodjem ( grelnik, štampiljka, prah). Priznati moram,da me čaka še kar nekaj vaje. Moj mož mi bo prav gotovo odpustil malo šlampastega napisa.

Takole- zdaj grem skuhat kosilo zame in Žigo in nato v Šempeter po moža. Komaj čakam.
Vam pa še malo Chaplina.

Charlie Chaplin, sebi, za 70. rojstni dan.

Ko sem se začel resnično imeti rad,
sem spoznal, da sem vedno in ob vsaki priložnosti
na pravem mestu in v pravem času,
in da je vse kar se dogaja pravilno –
od takrat dalje sem lahko miren.
Danes vem, da se to imenuje ZAUPANJE.

Ko sem sem začel resnično imeti rad,
sem lahko spoznal, da so čustvena bolečina in trpljenje
za mene samo opozorila, da živim v nasprotju z lastno resnico.
Danes vem, da se to imenuje BITI VERODOSTOJEN.

Ko sem se začel resnično imeti rad,
sem prenehal hrepeneti za nekim drugim življenjem
in lahko sem videl, da je bilo vse okoli mene poziv za rast.
Danes vem, da se to imenuje ZRELOST.

Ko sem se začel resnično imeti rad,
sem si prenehal krasti prosti čas,
in prenehal sem ustvarjati mogočne projekte za prihodnost.
Danes počnem samo to, kar ustvarja zadovoljstvo in radost,
tisto, kar ljubim in kar ustvarja smeh v mojem srcu,
na moj lasten način in v mojem osebnem ritmu.
Danes vem, da se to imenuje POŠTENOST.

Ko sem se resnično začel imeti rad,
sem se osvobodil vsega, kar ni bilo zdravo zame,
od jedi, ljudi, stvari, situacij
in od vsega, kar me je vedno ponovno povleklo nižje, proč od samega sebe.
Na začetku sem to imenoval „zdravi egoizem“,
a danes vem, da je to LJUBEZEN DO SAMEGA SEBE.

Ko sem se resnično začel imeti rad,
sem prenehal imeti vedno prav,
tako sem bil manj v zmoti.
Danes sem spoznal, da se to imenuje PONIŽNOST.

Ko sem se resnično začel imeti rad,
sem se odrekel življenju v preteklosti,
in da skrbim glede prihodnosti.
Sedaj živim samo v tem trenutku, v katerem se vse začenja.
Tako živim danes in to imenujem ZAVEDANJE.

Ko sem se resnično začel imeti rad,
sem spoznal, da lahko od svojih misli zbolim in da sem lahko slaboumen.
Ko pa sem spet našel moči svojega srca,
je razum dobil pomembnega partnerja.
To vez danes imenujem MODROST SRCA.

Ni potrebe, da se še naprej bojimo razprav,
konfliktov in problemov s samim seboj in drugimi,
ker tudi zvezde sem ter tja trčijo med seboj
in nastanejo novi svetovi.
Danes vem: TO JE ŽIVLJENJE.

p.s. moi- hvala za tole ♥