ponedeljek, 7. marec 2011

irena v deželi mlinov na veter

Danes praznuje pa moja sošolka, prijateljica Irena, ki živi v Zaandamu na Nizozemskem. Žal so najini stiki po osnovni šoli postali redki.Nedavno pa sva se odkrili na facebook-u in takrat sem ji zapisala tole:





Irena


moja draga sošolka, prijateljica....
Irena je bila že od nekdaj moja inspiracija.
Spoznala sem jo, ko je bila še majhna deklica, zelo, zelo pametna, polna domišljije in iznajdljivosti.
Pravzaprav sva bili obe majhni deklici v 1. razredu.
Ponovno sem jo srečala v 5. razredu in od takrat postali prijateljici in zaupnici.
Srednja šola je naju razdvojila in malček oddaljila. Občasno sva se še srečali.
Potem 10 let zatišje. A našel se je čas in kraj, kjer sva se snideli. Najino ponovno snidenje se je zgodilo  spomladi 2001 v Den Haagu. Na plaži v Scheveningenu v  nočnih urah sva ugotovili, da ni kraja ne časa,  ki bi najino prijateljstvo prekinilo.
Nato sva se srečali na njeni pravljični poroki v Klužah dve leti nazaj. Pa sem jo spet nekako izgubila... maili nekako niso funkcionirali, so pa božične čestitke potovale gor in dol in glej zagledam jo lepo, nasmejano in še okroglo (to pomeni,da je že drugič noseča) na FBju... :) :) :)
Takoj sem ji pisala. Itak, da je bila vesela, da sem jo odkrila, ker me ona ni mogla odkriti , ker sem šele od avgusta  članica FB mafije.
Naj dolgo živi FB in še posebej prijateljstva, kajne Irena?! 
Rada te imam,
tvoja Nataša

Od tega "pisemca" pa je že rodila fantka Antonie in takrat je nastala moja prva voščilnica za dojenčka oz. fantka Antonie ( to ime bom najbrž večkrat napačno zapisala kot pa pravilno, sicer mu pri nas doma pravimo kar mali Toni ;) )


Pred kratkim pa sem ji poslala voščilnico, tako pisano, kot je njeno pripovedobanje na njenem blogu.Zelo uživam v njenih zgodbicah, kot smo to že počeli v osnovni šoli ob prebiranju njenih spisov.

Draga Irena,
za tvoj rojstni dan ti voščim vse najlepše, najčarobnejše, najveličastnejše, najslajše, najprijaznejše, najsončnejše, najzabavnejše,

 ♥ VSE NAJBOLJŠE  ♥

2 komentarja:

Vladuška pravi ...

Lepo je imeti take prijatelje, ni važno kje so in kolikokrat se vidiš, gre za kvaliteto odnosa. Ko se vidiš je tako, kot bi bilo vsaki dan. Prav fajn se mi zdi, da si ji naredila tako veselo čestitko.

moi pravi ...

Kako lepo. Tako prijateljstvo je večno. Ne glede na to koliko let vmes nimaš stikov, ko se vidiš (pišeš) nadaljuješ tam, kjer si končal.
Krasno! In čestitki sta tudi tako sončni.