Veliki teden

Danes je Veliki petek. Najbolj žalosten dan v tem velikem tednu. Danes velja tudi strogi post.

Jaz paaaa... dobila novo igračko HTC telefonček.Če mu sploh lahko tako rečem. Za čez vikend bi rada osvojila samo tistih nekaj osnov ( telefoniranje, sms-e, imenik, ipd), a, je zame netehničnega tipa, že to prevelik zalogaj.

Tako velik,da sem se popolnoma spozabila,da se moram postit. Še križev pot sem zamudila.

V odkup moje spozabe, sem se odločila, da še pred mašo spišem prispevek o prazniku Velike noči. O največjem krščanskem prazniku.

               Če me kdo vpraša, če sem tradicionalist, bi pritrdila,da sem. Sledim praznikom in večinoma delam kar bi za določene praznike morala ( Velika noč - pirhi, 1. november- na pokopališče, Božič- jaslice in smrekica in tako naprej). Tudi otroke pri krožku učim o njih. Priznam pa,da so nekateri prazniki zame mučni in kičasti, npr. Pust, Valentinovo.

               Velika noč pa mi je že od nekdaj bila velik izziv.Kar nisem in nisem mogla razumeti ta praznik. Na živce mi je šlo,da je bilo treba jajca barvat s tistimi groznimi barvami ( ekološko zame popolnoma sporno) in ves tisti kič.Sploh sem bila zmedena, ker na Švedskem so popolnoma drugačni običaji. Tam se otroci oblečejo v velikonočne čarovnice in hodijo od hiše do hiše "fehtarit", ampak samo do Velikega petka.V rokah nosijo palice na katere so navezali pisano perje.Skupni so nam le pirhi, piščančki in zajčki.

Malček sem pobrskala po spletu kaj je Velika noč oz. veliki teden. Zbrala sem in prilepila na tale post ( prispevek), predvsem,da mi bo vedno pri roki.

Velikonočni čas smo pravzaprav začeli  pred dobrim mesecem na pepelnico, letos 9.marca, ko smo vstopili v 40 dnevni postni čas. Zadnjo nedeljo pred veliko nočjo obeležujemo Cvetno nedeljo (tudi cvetnica),ki je uvod v veliki teden, ko se kristjani spominjajo zadnjih dni Jezusovega zemeljskega življenja.

Krščanski verniki na cvetno nedeljo blagoslavljajo v šope ali butare povezano pomladansko zelenje, kar je razširjeno po vsej Evropi že od 9. stoletja dalje. Za Praznik so ljudje lomili oljčne veje in jih postlali kot preprogo pred Jezusom Kristusom, ko je ta na oslu prijahal v Jeruzalem in tu doživel navdušen sprejem. Navdušen sprejem je imel zato, ker je obudil Lazarja od mrtvih in so ga mnogi Judje imeli za mesijo, ki bo odrešil Jude rimskega suženjstva in zavladal zemeljskem kraljestvu. Velika množica ljudi se je zbrala v Jeruzalemu tudi zaradi prihajajoče pashe - praznika s katerim se Judje spominjajo rešitve iz štiristoletnega egiptovskega suženjstva.

Novo poganstvo pravi, da je verjetno obredje povezano tudi z zelo staro šego, ko so ljudje zbirali »sveto« rastlinje, ki naj bi varovalo pred strelo in drugimi ujmami, pospeševalo pa tudi rast, plodnost in odganjalo zle sile ter bolezen.

In še nekaj o velikonočni butarici. Izraz butarica predstavlja snop tradicionalno obarvanih oblancev in zelenja (brinje, tisa, jelka, hrast, bršljan, cipresa, macesen, ...) in je del velikonočne simbolike. Butarice v katoliških cerkvah blagoslavljajo na cvetno nedeljo. Ta navada sega v 9. stoletje, poznana je na področju srednje Evrope (Nemčija, Češka, Avstrija) in po vsej Sloveniji. Za butarico obstajajo različna imena glede na posamezna slovenska področja in kraje: na Dolenjskem pušelj ali žegen, v Beli krajini drenek, v Prekmurju in na Štajerskem snop, presmec ali pegelj, na gorenjskem beganica, v Kranjski Gori prakelj, na Primorskem veja in vivnik, v okolici Ljubljane pa butarica ali tudi samo butara.

Cvetni nedelji sledi velikonočno tridnevje:

·         Véliki četŕtek je premakljiv krščanski praznik. Kristjani ga praznujejo na četrtek pred veliko nočjo. Na veliki četrtek pri dopoldanski maši škof posveti obredna olja: krstno olje, bolniško olje in sveto krizmo. Ta olja se pozneje med letom uporabljajo pri podeljevanju zakramentov krsta, birme, bolniškega maziljenja in duhovniškega posvečenja. Glavno vsebino praznika izraža večerna maša, ki je spomin na Jezusovo zadnjo večerjo.[ Ob ustreznem evangeljskem odlomku se kristjani spominjajo, da je Jezus v četrtek, preden je bil izdan, večerjal s svojimi učenci. Pri tej večerji je ustanovil zakrament evharistije in duhovniškega posvečenja, ter učence pozval, naj se ljubijo med seboj. V mašo je včasih vključen tudi obred umivanja nog (zlasti v nekaterih protestantskih Cerkvah, lahko pa tudi pri katoliški in pravoslavni maši).

·         Véliki pétek  praznujemo ga v petek pred veliko nočjo in je žalostni del velikonočnega tedna. V petek pred praznikom pashe (judovske velike noči) je dal Poncij Pilat Jezusa mučiti in križati, zato je veliki petek posvečen spominu Jezusovega trpljenja in smrti. Tega se kristjani spominjajo zlasti ob molitvi križevega pota, ki opisuje dogodke od Pilatove obsodbe do Jezusove smrti. Veliki petek je edini dan v letu, ko večina krščanskih Cerkva ne obhaja svete maše - na ta dan je samo besedno bogoslužje brez evharistične daritve. Velik del besednega bogoslužja zavzemajo slovesne prošnje in čaščenje križa. Ta dan velja strogi post, ko se lahko le enkrat do sitega najemo, a brez mesa.

·         Vélika sobóta je za večino kristjanov dan čaščenja Božjega groba. V petek je Jezus umrl na križu, v soboto je mrtev ležal v grobu, v nedeljo (na veliko noč) pa je vstal od mrtvih. Zato se velika sobota zvečer nadaljuje z velikonočno vigilijo - obredom veselega pričakovanja vstajenja. Pomembna dela večernega bogoslužja sta slavje luči (luč simbolizira vstalega Kristusa) in vesela aleluja (hvalnica vstalemu Kristusu). Na veliko soboto poteka tudi več blagoslovov: blagoslov ognja, blagoslov vode in blagoslov velikonočnih jedi.

In na nedeljo pride:

Velika noč je najpomembnejši krščanski praznik. Kristjani na ta dan praznujejo Jezusovo vstajenje od mrtvih. Na veliki petek so Jezusa Kristusa križali, tretji dan po tem, na nedeljo, pa je vstal od mrtvih. Kip vstalega Kristusa, kakršnega v slovenskih krajih nosijo na čelu vstajenskih procesij. Velika noč je premakljiv praznik, v odvisnosti od datuma velike noči so tudi datumi nekaterih drugih cerkveni praznikov in tudi pust. Določeno je, da se praznik obhaja prvo nedeljo po prvi spomladanski polni Luni. Tako je lahko velika noč med 22. marcem in 25. aprilom. Velikonočne tradicije se v veliki meri od države do države razlikujejo. Po tradiciji je na veliki petek zapovedan strogi post, na veliko soboto se blagoslovijo (pogovorno žegnajo) jedila, ki se potem zaužijejo za nedeljski zajtrk.

Simbolika jedil v Sloveniji:

suho meso simbolizira Kristusovo telo,

rdeči pirhi so kaplje krvi,

hren predstavlja žeblje,

potica in ostala peciva pa trnjevo krono.

Na velikonočno nedeljo so v Sloveniji v navadi vstajenjske procesije, na čelu katerih nosijo kip vstalega Kristusa. Zgodnje kristjane so krščevali na predvečer velike noči in tudi danes odrasle osebe običajno krščujejo na ta praznik. Ker je Kristus vstal iz kamnitega groba podobno, kakor pišče pride iz jajca, in ker tudi krst pomeni vstop v novo življenje, je jajce znamenje Kristusovega vstajenja in hkrati tudi krsta. Izmenjavanje velikonočnih jajc oziroma pirhov izhaja že iz starih poganskih navad, denimo čaščenja boginje Eostre. Jajca predstavljajo ljubezen in prijateljstvo, pa tudi celotno stvarstvo kot kozmično jajce.

***

Danes pa je tudi zame Velika noč največji praznik. Praznik vstajenja,upanja.

Zelo všeč mi je Helenino voščilo na voščilnici, kakor tudi njene misli o Veliki noči na njenem blogu.

Vesele in blagoslovljene velikonočne praznike voščim.

In  še voščilo  v nekaterih drugih jezikih:

happy easter   

Joyeuses Paques    

Buona pasqua  

glad påsk   

Vrolijk Pasen     

Frohe Ostern