Bon Jovi

Ne morem si kaj, da ne bi z vami delila moje izkušnje iz koncerta Bon Jovi v Zagrebu.

Bon Jovi sem vzljubila že v svojih najstniških letih, poleg Kiss, Europe, Saxon, Uriah Heep, AC/DC so bili moja daleč najljubša skupina. Spremljam oz. poslušam jih od takrat. Všeč mi je, ker se njihova glasba spreminja mojim leto primerno ;) .Manj "švasanja". Še bolj mi je všeč, ker tudi moja dva sinova rada prisluhneta Bon Jovi, kakor tudi mož ( sicer zaprisežen disko zvrsti).

Oktobra sem postala zvesta članica facebooka, kjer kmalu zagledam informacijo, da se bo Bon Jovi odpravlja na evropsko turnejo in to blizu nas (8.6. v Zagrebu in 17.7. v Udinah). Udine so sploh blizu nas. Takoj sem oddala svoj komentar in še danes ne morem verjeti, kako me je ZOSO izvrtal in mi poslal odgovor, kje dobim karte, saj nisva "FB prijatelja". Bilo mi je namenjeno!!! Takoj sem si zamislila, kako bomo šli julija v Udine in bo to praznovanje najinih rojstnih dnevov (Žan je rojen 16.7., jaz pa 18.7.), a ko sem svoje fante vprašala, so enoglasno rekli,da gremo raje v Zagreb ( najbrž so/smo hoteli čimprej doživeti njihov koncert). In tako je padla odločitev- v ZAGREB NA BON JOVI!! Kupila sem karte z božičnico ( hvala ZM)  in pod našo smrekco so bile položene 4 vstopnice.

In.....

Včeraj je pri nas celi dopoldan  lilo kot iz škafa, da mi je kar moralo jemalo. Da ne rečem,da se sploh nisem zavedala, da me čaka koncert. Sem se morala kar nekajkrat opomniti. Nič, sedli smo v avto in kmalu, ko smo prešli te naše lepe hribe zakrite v oblakih,  nas je na Gorenjskem razveselil sonček s svojim kukanjem. Na hitro smo se ustavili še v Kranju (kjer sem si kupila nekaj novih srajčk za embosiranje), šli smo še v škofijsko gimnazijo po Žana in...samo še Zagreb. Na poti po Dolenjski se nam je pridružil še možev sodelavec. Vožnja po Zagrebu ni bila nič kaj prijetna, gužva, gužva, gužva. Takrat sem se komaj začela zavedati,da zdaj gre zares.Gledati trume ljudi usmerjene na stadion, wow, to je feeling. Po nekaj težavah z zaporami cest in parkiranjem, smo bil pripravljeni vstopiti v stadion. Zaradi premagovanja gužve in še nekaj drugih manjših zapletov smo začetek koncerta,  verjeli ali ne, zamudili. Vseeno pa...

kako naj to zdaj opišem, ker ne vem niti kaj točno me spreletava samo, ko pomislim na tisti občutek.Vzpenjajoč se na tribuno, v tisti masi ljudi, ob zvokih glasbe in glasu Jon-a, se mi je zdelo,da vstopam v nebesa. BIG!!!! Popustile so vse moje zavore. To je bil en sam užitek!! Vriskala sem, jokala, pela, norela, kar hočete. I had the time of my life!!!!In to cele 2 1/2 ure!!!!

Svaka jim čast za svoja leta se več kot dobro držijo in skačejo!!! Odigrali so nam skoraj vse stare uspešnice- Bad Medicine, Faith, Living on a Prayer, Wanted dead or alive, nekaj novejših Have a nice Day, nekaj jih ne poznam najbolje :( brez odmorov in tako profi,da bi človek mislil,da igrajo na playback! A ne!! Vse je bilo tako real!!! V tistih dveh urah in pol sem bila popolnoma v trenutku ( in the Now!!). Nič me ni skrbelo, ni bilo časa, ni bilo kraja, bil je en sam užitek!! Zanimivo, večkrat vmes sem se Bogu zahvaljevala za te magične trenutke in ravno, ko sem pomislila na to, je Jon dvignil roke in pogled k nebu !!! Veličastno!!

Ok ... ne bom več težila.... vseeno, upam,da ste se vsaj malo nalezli mojega navdušenja in užitka ob branju tega posta.

in še nekaj dokazov:

Za konec samo še :

HAVE A NICE DAY