Peter Abraham

Petru sem izdelala vabila za katera se še vedno zahvaljuje.Svoja vabila je opremil s svojo znamko, ki jo je možno izdelati na pošti, kjer Peter pravzaprav dela. Tako je celotno vabilo za marsikoga postalo darilo, zelo osebno darilo.

Soigralci v gledališki skupini Vrtinec smo bili prav tako povabljeni na praznovanje njegovega jubileja. Pripravili smo mu presenečenje oz. zaigrali smo mu skeč. Soigralka pa je povabila svojo prijateljico orientalsko plesalko,da je popestrila praznovanje.In res ga je!! In videli smo še kar nekaj skečev-družine, prijateljev, Abrahamovo zaobljubo in še marsikaj. Igral nam je Damiano Roi lanski tekmovalec v Slovenija ima talent. Kapo dol!!! Igral je in pel in igral in pel.

Mene pa je doletela naloga, da izdelam- ja seveda- voščilnico. Dogovorili smo se,da izdelam oder 50ih let. Oder pač NAS povezuje. V notranjost vizitke pa kolo, ki si ga želi za rojstni dan. Kolesa mu nismo kupili, smo pa dali finančni prispevek, da si kupi kolo kakršnega si sam želi.

Največ težav sem imela z zavesami. Omislila sem si, da bi iz blaga izdelala zaveso, pod njo oder na katerem bi bilo moč si ogledati premikajočo predstavo Petrovega življenja.  Premikajoča predstava bi se pri kraju naj vrtela, a mi ni uspelo. papir je premehek za tak izziv. Zato sem izdelala filmski trak, ki se ga na levi in desni strani vleče v eno ali drugo stran. Zaveso nikakor nisem mogla izrezati,da se ne bi cefralo. Petrova žena, izšolana tekstilka, bi mi najbrž znala svetovati, kako naj to izpeljem, a potem bi bilo presenečenje pokvarjeno. Tako, da ostane scefrana zavesa.

Zdaj pa predstava v petih dejanjih/ petih desetletij:

otroštvo

mladost

začetek novega življenja v dvoje

nadaljevanje življenja v družini

 Petrova igralska kariera v zadnjem desetletju

V notranjost sem nalepila najprej eno shranjeno razglednico s pokrajino, čez sem prelepila pavs papir in bicikel. Nanj sem prilepila še majhnega metuljčka, ki naj Petru lepša kolesarske izlete.

Tu pa se vidijo zavihki s katerimi premikamo prej omenjeno predstavo ;)

Seveda sem ob zavihke zalepila še napisano voščilo. Podpisali pa smo se pod kolesi  oz. pod pavspapir.

Glede praznovanja sem bila v dilemi, in to hudi dilemi. Že dolgo sem si želela na koncert The Eagles, pred leti, ko so se ponovno združili nisem mogla na njihov koncert v Munchen,saj sem bila visoko noseča. Tokrat pa bi lahko šla. In to tako blizu v Graz.  Le da je bil isti dan kot Petrovo praznovanje. Kaj naj bi naredila - uresničila željo, ki že dolgo tli in čaka, da se uresniči ali razočarati prijatelja?! Bila je težka odločitev. A zdaj že veste kaj sem izbrala- seveda prijatelja! In ni mi žal!!! Res mi ni žal!

In v soboto gremo še na podelitev občinskih priznanj, saj je letos tudi Peter dobil to nagrado.

What a guy!