Oooo tokrat bom pisala pa o Miklavževanju. Zares prečudovita izkušnja!! Konec oktobra, pravzaprav med "čompuvimi" ( krompirjevimi) počitnicami smo pričeli z vajami za igrico za Miklavža. Izbrala sem ganljivo zgodbo o štirih svečah. Otroci so bili zelo, zelo pridni, zelo lepo so sodelovali. Redno hodili k vajam in resnično smo uživali. Tudi takrat, ko nas je zelo, zelo, zelo zeblo v cerkvi.Na Miklavžev predvečer smo najprej nastopali v bovški cerkvi Devica Marija v Polju in kasneje še v cerkvi sv.Štefana v Logu pod Mangartom. V Bovcu je bilo veliko, ampak zares veliko otrok, tako da fotografiranje ni prišlo upoštev, ker smo se komaj premikali.
Ampak, ker je zgodba popolnoma enaka, bodo prav isto povedale fotke iz Loga pod Mangartom.Poskusila bom vam živo opisati celotno igro. Svetujem,da kliknete, kjer piše glasbena spremljava in mogoče še vas očara tale pripoved o štirih svečah.
ŠTIRI SVEČE
Štiri sveče so počasi izgorevale.
Prostor je bil popolnoma tih in lahko si slišal njihov pogovor.
Prva je rekla:
JAZ SEM MIR.
Ampak ljudje me ne znajo obdržati,
zdi se mi, da mi ne preostane drugega,
kot da ugasnem.
Tiho , počasi , počasi sveča ugasne.
angelčki na spremljavo glasbe
pihajo mehurčke
Druga pravi:
JAZ SEM VERA.
Žal ne služim ničemur.
Ljudje nočejo vedeti zame
in zato nima smisla, da ostanem prižgana.
Komaj je nehala govoriti,
jo je lahna sapa ugasnila.
angelčki s kresničkami
ob spremljavi glasbe
Zelo žalostna pravi tretja sveča:
JAZ SEM LJUBEZEN.
Nimam moči ostati prižgana.
Ljudje me ne upoštevajo
in se ne zavedajo mojega pomena.
Svoje drage bolj sovražijo kot ljubijo.
in... sveča...ugasne...
Nepričakovano vstopi v sobo otrok in vidi ugasnjene sveče.
Prestrašen zaradi teme pravi:
Ampak kaj počnete!
Morale bi ostati prižgane.
Strah me je tebe.
In ko to izreče, pade v jok.
Tedaj četrta sveča reče:
NE OBUPAJ, NE JOČI,DOKLER BOM JAZ GORELA,
LAHKO ZMERAJ PONOVNO PRIŽGEVA
OSTALE SVEČE.
Jaz sem... UPANJE.
Z žarečimi objokanimi očmi
otrok prime svečo upanja in prižge ostale sveče.
Da upanje v naših srcih ne bi nikdar ugasnilo.
Vsak od nas lahko, kot ta otrok,
z Upanjem ponovno prižge
mir, vero in ... ljubezen.
Prižgimo svečo miru, vere in ljubezni brez strahu...zdaj.
Angelčki, jaz pa nekaj slišim!
Kot, da bi nekdo prihajal.
Tam pri vratih nekaj rožlja.
MIKLAAAAAAVŽŽŽ
pa parkelj tudi
ojej, našega kaplana Nikota so parkeljni ujeli
tu pa nekaj ne štima, on je bil celo leto priden,
kar preberite kako.
ja, angelček moj, bil je naporen dan,
a prav gotovo nepozaben
***
Upam,da ste uživali. Meni so ponovno tekle solze. Vsakič, ko slišim pesem You raise me up, me malček stisne ;)
Za fotografije se zahvaljujem Romeu Černuti ( v rdeči bundi na eni fotki), za sodelovanje pa Aniti in največja ZAHVALA pridnim otrokom Evi, Ani, Niki, Tanji, Nini, Maši, Evi, Meti, Nejcu, Robiju in Timu.Tudi Ložanom se zahvaljujem za pogostitev.
Kmalu se vidimo, saj že pripravljam igrico za materinski dan.
2 komentarja:
Kako lepa zgodbica in kar vidim, kako čudovito so otroci to odigrali. Bravo.
Super vam je uspelo pričarati to čudovito zgodbo o 4 svečah. Nič čudnega za vse sprožene emocije. Meni pa si popestrila dan še s to pesmijo Somewhere over the Rainbow.
Objavite komentar