sobota, 03. november 2012

Projekti- mali in veliki

Za mano je naporni in zelo zanimivi mesec oktober 2012, ki bo ostal dolgo nepozaben.
Kaj vse se ni dogajalo oktobra?!?! Zdaj, nekaj dni kasneje, sem prepričana, da so temu mesecu meni na čast dodali nekaj dodatnih ur ali celo dni .
Lepo in potiho je ta mesec vstopil v moje življenje.



Že takoj v začetku meseca sva z Metko (vodjo projekta) za dva dni odpotovali  v imenu projekta Vrednotenje nesnovne dediščine ali CCC, kot ga skrajšano imenujemo, na Madžarsko. Srečali smo se s partnerji prej omenjenega projekta iz Avstrije, Italije, Madžarske, Nemčije, Poljske in seveda Slovenije. Delali in spali smo v kraju Szombathely oz. Sombotel. Naše srečanje oz..delavnica je bila aktivna, zanimiva, konstruktivna in poučna. Naš Madžarski partner nas je na petkovo jutro popeljal do vinorodnega mesta Ozsko, kjer smo si lahko ogledali še živečo majhno vasico Hegypasztor Kör, kjer gojijo trto in drugo zelenjavo v manjšem obsegu, predvsem pa se ukvarjajo s pokrivanjem streh s slamo. Za dobrodošlico smo najprej dobili palinko. Nadaljevali smo s pokušino vin pridelanih v tej vasici. Palinki se mi je uspelo izogniti, vinu pa že ne več. Pa mi ni bilo žal, ker mi je bilo vino všeč.
Po napornem delu ( možganskem delu) so nas v hiši obnovljeni iz evropskih sredstev  pogostili s pečenko in dödele, jed , ki jo rad skuha moj mož. In že je bil čas za povratek domov.


Naslednji dan, 6.10. nas je pričakalo po nekajdnevnem dežju lepo sončno jutro, in kako bi lahko bilo še lepše za pohod po buških stezah. Letos je bilo veliko več otrok kot ponavadi, in tudi letos smo članice Sekcije Mladih TD Bovec pripravile  poseben program za otroke. Luštno je bilo!



V ponedeljek pa smo že  hiteli s projektom naprej. Zbirali smo še zadnje podatke, usklajevali besedila in fotografije za nastajajočo razstavo in brošuro.
V torek pa je mene in moje sodelavce Zavarovalnice Maribor PE Nova Gorica čakal nagradni izlet na italijanski Kras in grad Miramare. Seveda sem uživala v gradu Miramare in se navduševala nad umetninami in vsemi premišljenimi detajli pri opremljanju gradu nadvojvode Maksimilijana in njegove soproge Šarlote Belgijske. Največji vtis pa je name pustila gospa Renata iz Zgonika oz. največje ekološke kmetije Milič na Tržaškem.Predvsem je zanimiv sistem delovanja na njej, tak sistem vidim, da bo nekoč deloval v prihodnosti.Na kmetiji dela nekaj redno zaposlenih, večinoma pa prostovoljci, ki  svojo pridelano hrano odnesejo domov.Jedi, ki jih pripravijo za goste pa  pripravijo izključno iz svoje pridelane hrane- in je odlična!!!Našla sem (končno) njihovo spletno stran.
Naslednji dan sem že hitela v Ljubljano na izobraževanje o varnosti osebnih podatkov in interneta. Četrtek in petek pa spet razstava, brošura in že vaje z otroci za nastop na otvoritvi razstave in praznovanja 120-letnice TD Bovec. Po kratkem predahu od strank, projekta, društva, sem si privoščila kratek ustvarjalni vikend na področju voščilnic, a takoj po njem pa že spet veselo na delo. Tudi tokratni teden ni bil brez "izleta", tokrat pa v Rogaško Slatino na izobraževanje - svetovalna prodaja. Zanimivo izobraževanje, saj smo se spoznali kakšni tipi ljudi smo in kako reagiramo na določene situacije, kar je zelo dobrodošlo znanje v prodaji  oz. delu z ljudmi. Zelo zanimivo! Rogaške Slatine si seveda nisem uspela ogledati, le pomahala sem ji ;)
In že je bila tu sobota 20.10. veliki dan za tim, ki smo delali na projektu. Dopoldan smo hiteli še z zadnjimi pripravami na otvoritev razstave Obrazi dediščine (link za slikice in poročilo). Obisk je bil nad pričakovanji, vzdušje enkratno in prav prijetno je bilo poslušati vse pohvale in opazovati navdušenje obiskovalcev.
Sledil je malo bolj umirjen teden, a vendarle ne tako zelo umirjen, saj so sledile priprave na praznovanje 120-letnice TD Bovec in izdajo brošure. Proslavo, kot smo poimenovali prireditev, se je pričel s podelitvijo priznanj zaslužnim članom, med njimi sem tudi jaz prejela srebrno priznanje, in priznanje turističnemu društvu s strani Turistične zveze Slovenije za 120.letno delovanje društva. Sledila je predstava, kjer so nastopali tudi "moji" otroci. Predstava je govorila o varovanju dediščine in kako pomembno jo je čuvati. Ganljiva zgodba. Zares ganljiva.Ob zakuski bovških jedi, predvsem boškega sira pa "čomp in skute" smo malček poklepetali in prelistali sveže natisnjeno brošuro, ki bo kmalu objavljena tudi na netu.
Poleg vsega veselja, ki se je dogajalo okrog otvoritve razstave in proslave, pa sem bila deležna velike doze stresa, ko se mi je računalnik sesul. Kako nemočna sem se počutila!!! Na srečo sem večino podatkov imela še "raztrešenih" po drugih računalnikih oz. shranjenih v priponkah na gmailu.
Meseca pa še ni konec, kajne?
Ja, v ponedeljek pa sva spet z Metko šli na obisk s strokovnjakom dr. Naškom Križnarjem k našemu slovenskemu partnerju Center za razvoj Litija na ogled dobrih praks. Obiskali smo gospo Tončko- pletarko v Petelinjem, zeliščarko Pavlo v Litiji (Gradiške Laze) z degustacijo zeliščnih namazov, družino oz. domačijo Brinovec, kjer se že tretja generacija ukvarja z oglarstvom (Dole pri Litiji) in nazadnje še gostilno pri Rozi v Jelši pri Šmartnem pri Litiji, kjer sta se nam pridružila Jože in Franc, gosta iz folklorne skupine Javorje. Ta strokovni izlet pa je bil še zelo poseben, saj nas je poleg prijaznih in gostoljubnih ljudi spremljala zasnežena pokrajina.
Ostala sem kar v Kamniku, kjer sem se srečala s svojo družino, da smo praznovali Žigov rojstni dan na kopanju v Snoviku.
Danes pa že cel dan urejam dokumente na popravljenem računalniku in strnjujem vse vtise in spomine v tako bogatem oktobru.
Pa da ne pozabim- našo kašto nam je kljub slabemu vremenu in mojemu pomanjkanju časa in buč uspelo v nedeljo okrasiti. Kašta zgleda letos takole:



Tako, to je bil moj nepozabni oktober 2012 oz. poročilo dogajanj na kratko v njem. Zdi se, da je imel več dni kot druga leta, kajne?

Upam, da bom lahko tako rekla tudi za november in december, saj se bliža čas izpitov, Miklavža (Miklavževa ustvarjalna delavnica  okraševanje bovškega trga 1.12., in gledališka igrica  5.12.), Božiča (pohod z baklami 24.12. od jaslic do jaslic), Božični dogodek (26.12.), Dedek Mraz (nastop gledališke skupine Vrtinec- čarovnica Čirambara  27.12.).
Torej lahko noč, grem v krpe, da pričakam nov dan...
 p.s. in kdo pravi,da življenje ni lepo?

4 komentarji:

Mojca pravi ...

Uf tebi pa se dogaja na polno ... to je res lepo. Sama sem trenutni zapadla v manjše krizno obdobej in bi težko rekla, da je življenje lepo, ampak vedno gre gor in dol tako da se že veselim, da bom enkrat takole padla v posteljo z nasmehom na obrazu kot ti ;) LP

Vladuška pravi ...

Tebi pa res ni dolgčas in res je bil poln mesec dogajanja. Lepo, da si vse zabeležila in si tako naredila pregled vsega lepega, kar se ti je zgodilo.

Irena pravi ...

Ha, draga Natali! Kapo dol, kakšen čudovito razgiban mesec si imela. Res si lahko ponosna na svoje delo in na to, da ti je uspelo še kaj ustvariti. Res lepo!
Pozdravi z Nizkih dežel.

moi pravi ...

Dobra si, da si vse to stlačila v en mesec ;)
Zato sva se tako malo videli ;)