petek, 14. november 2014

hvala....življenje je zares lepo

Hmm, kako naj začnem tole današnjo objavo, ko pa sem si ustvarila tak red na svojem blogu, kjer imam točen urnik za svoje objave. 
Danes bi pa tako rada objavila svojo zahvalo in ne paše nikamor.

Pred enim letom se mi je svet delno podrl, saj sem kot strela iz jasnega dobila pogodbo o prekinitvi delovnega razmerja iz poslovnih razlogov (kaj kompliciram po domače odpoved), kar naenkrat sem za ZM postala tehnološki višek. Brez vsakršne obrazložitve. Žal pa je enako usodo delilo precejšnje število mojih sodelavcev. Takrat sem si rekla: Nekega dne bom še hvaležna za to odpoved. Vsako slabo je za nekaj dobrega. 





No, tisto dobro še ni ravno prispelo, vsaj ne v obliki redne službe. A iskreno povedano, ta hip mi prav paše biti 'brezposelna'. Časa nimam na pretek, vedno se mi kaj dogaja.  A uspelo mi je, da sem si vzela čas za neverjetno lep dopust, kjer sem uživala, kot že doooolgo ne. Spoznala sem nekaj krasnih ljudi. Vsakič, ko pomislim nanje, se mi na obrazu nariše nasmeh.Še pred dopustom mi je uspelo priti peš iz Bovca na Brezje. Podvig, ki me je stal dva nohtka, a je bil vreden vsake sleherne sekunde. Tudi ta teden je bil zame mali dopust. Saj sem 2 1/2  dneva preživela na Štajerskem, pri Martini. Zame je bilo sproščujoče, navdihujoče, zabavno ... Pa sva šli na sprehod, pa na kavico, pa sva ustvarjali, pa klepetali, pa všeč mi je bilo, ko mi je uspelo skupaj s Tino 'zvoziti' presenečenje zanjo za njen god. A najlepši del njenega goda je bilo snidenje z Vladko in Metuljčico. Zame je bilo to prvo srečanje z njima, a snidenje je bilo kot bi se poznale od vekomaj. (Ta hip me prežema misel, kot bi bilo srečanje starih duš v svežih preoblekah.) Prijetno, umirjeno, brezčasno, pozitivno, bogato...

In kako ne bi bil človek hvaležen za vsak korak, za vsak dih, za vsak mežik, za vsak sončen žarek, za tooooliko ljudi z lepimi dušami, ki jih lahko vidiš, slišiš,vohaš, gledaš, čutiš.
Pa kaj me briga, če so me vrgli iz službe. Ni mi hudega dokler imam toliko čudovitih ljudi okrog sebe. Pa kaj, če sta mi odpadla dva nohtka, ko pa sem premagala sebe in preživela dva dni v družbi skavtske bratovščine, kjer smo si po poklicih, starostih, hobijih, karakterjih zelo različni, a takrat smo delovali kot eno. Ne morem reči, da mi je vseeno za vse žrtve poplav nedaleč od mene, a iskreno priznam, da se pa vsako jutro zahvalim za svoj topel in prijetni dom, za svojo družino, za svoje življenje, ki je navsezadnje zelo lepo.
Če živi hvaležnost v srcu in ponižnost v duši je človek bogat z življenjem.
In v mojem srcu živi hvaležnost. Tu v tem virtualnem svetu ustvarjanja pa tudi živim v neverjetno lepi družbi. Pravzaprav sem ravno tu dobila nekaj, zdaj že najboljših prijateljic.
In ker smem biti v vaši družbi, vam iz srca izrekam HVALA.
Vsem en topel in ljubeč objem.

***


Tale voščilnica pa poleg mojega bloga paše še  v izziv Ko me inspirira #31 in 

Lahko bi jo objavila tudi pri Marini na temo Bela, bela, saj sem uporabila Xyron Izdelovec nalepk- 6,3 cm , najbrž sem uporabila še kakšen drug pripomoček iz trgovine Mavelu, a nisem točno spremljala, 
ker moja miza zgleda kot atomska bomba pri ustvarjanju.

9 komentarjev:

moi pravi ...

Kako lepo si to zapisala. Hvala tudi tebi, da si si vzela čas in prišla na naš konec. Še vreme je držalo in je začelo deževati na dan tvojega odhoda.
Se strinjam s tistim o hvaležnosti v srcu in o starih dušah, ki se najdejo. Saj sama vidiš, da se nam zdi, da se poznamo celo življenje, čeprav se samo par let. In taka prijateljstva ostanejo, druga, neiskrena, odpadejo.
Lepo bodi, mislim nate, moi

Vladuška pravi ...

Nataša, tako lepo si napisala, da gredo človeku kar dlake pokonci :) Hvala tudi tebi in za naše lepo srečanje. V družbi ustvarjalk je vedno poseben občutek, pa čeprav se sploh ne pogovarjaš o ustvarjanju. Verjetno je to tista nevidna nit, ki nas povezuje in omogoča, da takoj najdemo stik in povezanost, ki vodi v globje odnose. Lepo bodi in upam, da se kmalu znova kaj vidimo.

oldpunca pravi ...

Ijoj, kako lepo si vse to zapisala! :-) Hvala tudi tebi, ker s svojo srčnostjo in pozitivno emergijo bogatiš blogerski svet.

valerija pravi ...

Zelo lepo napisano in krasna voščilnica.

Irena pravi ...

Ah,Nataša,kako lepo! In škoda, ker sva se zgrešili. A privoščila sem ti tvoj dopust iz vsega srca. Res, pomembno je, da se včasih pocrkljaš. KEr si to zares zaslužiš.

Klara pravi ...

Prav do solz si me ganila s tvojo izpovedjo. Hvala tudi tebi za vse lepe besede, izdelke in objave. Čestitka je fenomenalna. :))

Marina pravi ...

Nataša zelo lepa objava:) In res se vedno vse zgodi z razlogom in res se v vsaki stvari najde nekaj dobrega, če le znamo prav pogledati :) In mislim, da ti si to stvar že našla :) Hvala ker sodeluješ na našem mesečnem izzivu na Mavelu.com s to čudovito voščilnico :) Pozdravček,

Tina pravi ...

Draga Nataša....vso hvaležnost vračam nazaj. Ker vedno izžarevaš prijazno, dobroto in milino....v čast mi je, da se poznava in res brez skrbi...takšnim osebam se življenje vedno razpira tako, da je zanje (tebe) res najboljše.

Hiška iz papirja pravi ...

Kako lepa, ganljiva objava. Voščilnica pa čudovita!