Četrtkove voščilnice (155) Stojalo za pisma

Danes bom malček pogoljufala (že spet). Prejšnji teden je bil zame zelo pester teden in ni bilo časa za moj blog, ne za kakršenkoli drug blog tudi za pravo ustvarjanje ne.

Zato komaj danes objavljam "stojalo za pisma", ki ga prijavljam na:

Craftalnico na izziv #130 Krila in

v Tinino marčevsko galerijo.

Stojalo je za S....... S..... je mlada punca, ki je imela zelo razburkano življenje. Začelo se je z očetom, ki se ni mogel zadržati od alkohola in zaradi njega tudi kmalu umrl, mamo je odnesel loški plaz, s sestrico so si ju podajale razne rejniške službe, največkrat neprijazne. Neprijazne do te mere, da sta si obe poskušali vzeti življenje z rezanjem žil. Obe sta preživeli, a S....., kot starejša sestra, je padla v svet drog. Na srečo se je uspela iztrgati temu vragu in je po letih zdravljenja zaživela samostojno, a precej osamljeno. Naprošena sem bila, da ji pomagam se socializirati in se naučiti osnove gospodinjstva. Seveda mi je bil to izziv. Obljubila sem, da ji bom pomagala dokler ne dobim službe, saj moram tudi jaz zase poskrbeti. Od dobrodelnosti se žal ne da preživeti. Tako hodim k njej 2x na teden. Enkrat na teden kuhava, čistiva, sadiva, ipd. , enkrat na teden greva pa ven v naravo. Da bo lahko imela urejene položnice in drugo pomembno pošto, sem ji izdelala stojalo pisma. Na njem sta ptička, metuljček in pikapolonica in zato po moji oceni sme v galerijo na Craftalnico.

In kaj se je dogajalo prejšnji teden?
V soboto sem najprej z mojimi brati skavti in skavtinjami poromala do treh svetišč. Začeli smo na Sveti Gori pri Solkanu, nadaljevali do Liga v Kanalski dolini oz. do Marije Celje in do Stare Gore (Castelmonte) pri Čedadu. Pot je dolga 43 km, prehodili smo jo z molitvijo in pesmijo v 10 urah. Prekrasna izkušnja.

V torek, prejšnji teden,  pa sem bila z mojimi otroci iz turističnega krožka na festivalu Turizmu pomaga lastna glava v Kopru z našo projektno nalogo "Dobrodošli v deželi bovške ovce in bovškega sira"- Wca z Bca- pastir za en dan  in smo zasedli prvo mesto oz. prejeli dve zlati priznanji. Otroci in jaz smo bili tega uspeha zelo, zelo veseli. Več o našem uspehu je moč prebrati v članku v dnevniku Svet 24, na spletni strani moja občina.si in na spletni strani TZS.

No, v petek pa sem se prelevila v lepo urejeno mamo za sinov maturantski ples.

V pričakovanju pričetka programa maturantskega plesa v Gallusovi dvorani v Cankarjevem domu.

Žal je maturantski ples bil "bitter-sweet", saj je bila naša miza poleg družine Žigove bivše punce :/.

Odrasli nismo imeli težav s tem, "slavljenca" pa že.

Ampak bosta tudi to prerasla, kajne?

V soboto, po triurnem spancu, sem se s svojimi "sošolci" na duhovnih vajah v Tolminu, kjer obiskujem katehetsko pastoralno šolo,  sprehodila na tolminski grad in na poti uzrla tale mali srček:

Ja, življenje me ima rado in jaz imam rada življenje. 

Le kako bi se lahko nad čemerkoli pritoževala?!?!?!

Na vsakem koraku me moj dragi Bog nagrajuje z obiljem milosti.

Jaz pa se od vas poslavljam z mislijo Toneta Pavčka in šopkom rož, ki smo jih z otroci skupaj z dramsko uprizoritvijo naredili za materinski dan (oz. za teden družine, kot smo mi poimenovali to praznovanje).

Z vse hčere, mame, none, prijateljice....

Za vsakogar je tako

MATI JE ENA SAMA

zato vsem materam

en lep lep praznični dan

saj zadostuje objem

nasmeh mogoče poljub

ali pa rožica....

... vse dobro...

se vidimo ponovno jutri z novimi lepimi novicami