ponedeljek, 15. februar 2016

Začetek leta...

Začetek leta se je že zdavnaj poslovil... a moj začetek se kar vleče.
Letošnje leto nisem pričela najbolj lepo. 

Na brzino sem odpotovala na Švedsko,da bi se poslovila od svoje umirajoče none. Za las sem jo ujela.V torek sem ji dala zadnjega ljubčka, na soboto je pa zaspala v večnost. Prejšnji vikend smo jo pokopali. 

Komaj sem se vrnila iz Švedske, me je po 34ih letih polegla viroza. Depresija se tudi ni pozabila oglasiti. Moje ustvarjalne muze so me popolnoma zapustile. Še sreča, da imam moje otroke pri krožku, kjer smo bili pridni in pripravili zanimivo projektno nalogo za 30. festival Turizmu pomaga lastna glava.. Tokrat smo izdelali namizno igro "TNP- spoštovati Tradicijo, doživljati Naravo, razumeti Park". In če bo šlo vse po sreči bo igra šla celo v tisk. Širši javnosti jo bomo predstavili na regijskem festivalu v Kopru, 12. 4. 2016 in na državnem v Mariboru, 19.4.2016 (če se bomo uvrstili med prve 3).  
Zdaj se intenzivno pripravljamo na naš nastop in upam, da se bomo tudi tokrat dobro izkazali.

predlog namizne igre TNP

Čaka me še precej novih podvigov z "mojimi drugimi otroki",
še ta teden moram oblikovati odrski nastop za materinski dan na temo - božje usmiljenje.
Včeraj smo zaigrali "Zvezdico zaspanko" z mojo gledališko skupino Vrtinec.
Tudi s skavti pripravljamo "romarsko pot miru". Povezujemo že obstoječo pot miru še s sakralnimi objekti.
Zamislili smo si 12 etap od Svetih Višarij (Italija, Alpe) po soški fronti do Barbane (Italija, Jadransko morje). Načrtujemo tudi jesensko romanje Assisi- Rim.
Najbolj se veselim teh romanj pa tudi delo z otroki.
Zato računam, da bo nadaljevanje leta vendarle lepše, kot je bil njegov začetek.
***
Iščem tudi nove ideje za svoj blog, pa mi nič pametnega ne pade na glavo. Edino kar sem se odločila, je da preložim četrtkove voščilnice na torkove voščilnice. Tako, da jutri pričenjam z novo serijo voščilnic.

Želim si, da bi bil to moj novi zagon v svet ustvarjanja.
Trenutno se počutim kot osnovnošolka,
mogoče celo kot malčica iz vrtca.
Nisem najbolj spretna z novimi podvigi.

Noja, bomo videli....

Sem pa malček spremenila "obraz" svojega bloga,
ostajam zvesta svoji najljubši barvi- zeleni.
Upa,m da vam je všeč.

6 komentarjev:

oldpunca pravi ...

Običajno slabšemu začetku sledi dober konec. Pogumno naprej! Držim pesti, da bo namizna igrica uspešna. :-)

Vladuška pravi ...

Življenje pač ne gre po naših načrtih, na žalost. In če je bil začetek slab, upam da bo nadaljevanje boljše. Sožalje ob izgubi none. Tudi jaz držim pesti za vašo igro. Si si pa zadala kar nekaj stavri. Mene bi bolela glava že od vseh teh planov :)

Danica pravi ...

Začetek slab, konec dober. Tudi jaz držim pesti, da bi ta igra ugledala luč svet. Sožalje ob izgubi None.

Irena pravi ...

Lepo, da si se vrnila na svoj blog. Pogresala sem te.

Helena pravi ...

Tri dni nazaj sem šla iskat tvoj blog, ker sem se spomnila, da že dolgo nisem videla tvojih objav. Vesela sem, ker si zopet z nami. Moje sožalje ob smrti tvoje none. Pogumno naprej. Veliko načrtov je. Verjamem, da jih boš tudi končala z uspehom.

Hali pravi ...

Kot so rekle moje predhodnice - slab začetek, dober konec...drži se!