Mladina odrašča drugič

Jeseni veliko ljudi praznuje okrog mene.

Poleg mojega drugorojenca še moja prva dva nečaka.

Številne prijateljice.

Danes praznuje moja nečakinja (prva od vseh štirih)

svoj 18. rojstni dan.

Imava sicer zelo malo stikov, 

a sva na vezi (še sreča, da obstaja Facebook).

Angela (izgovarja se andžela) je en krasen deklič in

 letos sem bila hvaležna za posebno milost. 

Januarja, ko sem obiskala svojo umirajočo nono na Švedskem in

 sem k njej potovala z vlakom, ki se je pokvaril in sem se morala presesti, 

me je pričakalo najboljše presenečenje skorajda v življenju-

na vlaku sem srečala prelepo in prijazno dekle,

srečala sem Angelo.

Komaj sem verjela svojim očem.

Obe sva bili namenjeni k noni,

tako je moja pot do none postala bolj varna (da se nisem izgubila) in 

izredno prijetna.

Na Angelo sem lahko ponosna še, 

ker je v letu 2014 bila svetovna mladinska prvakinja v Jiu Jitsu,

seveda za Švedsko reprezentanco

.

Ta šport mi ni najbolj pri srcu,

predivji za punce, 

a Angela je izvem tatamija pravi angelček.

Sestrici, ki sta si tako različni in vendar zelo podobni,

obe sta moji nečakinji in obe sta dva prisrčna angelčka.

Zelo ju imam rada,

škoda le, ker sta več kot 1500 km oddaljeni od mene.

Nikakor pa ne smem pozabiti švedščine, 

saj le tako lahko komuniciram z vsemi petimi svojimi nečaki.