vir slike |
Ko je bil star 6 let, me je s svojim obnašanjem tako razjezil,da sem mu jih pošteno naložila po riti.
Zavedajoč,da sem otroku storila hudo krivico, sem se mu zvečer pri večerni molitvi opravičila. Svoje opravičilo sem pričela nekako takole: " Veš kar sem danes storila ni bilo prav. Za to se ti iskreno opravičujem.Žal sem se pustila sprovocirati do te meje,da sem storila ravno tisto, kar sem si obljubila,da ne bom storila, da ne bom tepla svojih otrok, tako kot je mene moja mačeha." Žan je bil zelo radoveden otrok, skoraj po vsakem stavku te je kaj vprašal. Tokrat nič. Presunilo me je, da sem otroku povzročila travmo.
"Razlika je le ta,da ne glede na česarkoli, boš lahko vedno zaupal svoji mami in tatu. Oba te neizmerno ljubiva. Jaz nisem mogla nikomur zaupati. Vedno sem bila sama."
Ko sem zaključila, me je pogledal s svojimi lepimi modrimi očkami in dejal: " Mami, veš nikoli nisi bila sama, Bog je bil ves čas s teboj."
2 komentarja:
A ne, kako so ti naši otroci pametni? Dosti bolj, kot jim pripisujemo.
res je...že celo njuno življenje se učim od njiju :)
Objavite komentar