Imenovali so jo dvoje src

Imenovali so jo dvoje src

Marlo  Morgan

Mnogi, ki me spremljate na mojem blogu, veste,da sem teden nazaj potovala k moji "drugi" mami v Anglijo. (Mimogrede prisrčna hvala za vaše dobre misli, želje, skratka za vašo podporo. Vladuška, tebi še posebej hvala za angelčka.) Potovanje je trajalo skoraj 8 ur v eno smer. Se pravi veliko, veliko časa tudi za branje. In tako sem uspela prebrati knjigo izbrano knjigo za mesec maj še pred sredino tega meseca. Ta knjiga, kakor tudi knjigi Ob reki Piedri sem sedela in jokala ( Paulo Cuelho) in Prelomno leto 2012 ( Dianne Cooper) so me spremenile, spremenile so mi pogled na mnoge, mnoge stvari. V bistvu so še bolj poglobile mojo vero v Boga.

Knjiga Imenovali so jo dvoje src od zdaj naprej spada med favoritkami. Strinjam se s Tanjo E., ki pravi,da je s to knjigo dopolnila svoj seznam "The best of ever..." Strinjam se z Vladuško, da ko jo enkrat prebereš, si rečeš,da nisi več isti. Prav tako se strinjam z moi, ki pravi, da dobiš nov pogled na primitvno ljudstvo v naših očeh, a kmalu spoznaš,da si sam "primitiven" in omejen v svojem razmišljanju.

Priznam,  da sem uživala BIIIIG ob branju te knjige. Skoraj,da mi je žal,da je že prej nisem prebrala. Nič hudega, bolje pozno kot nikoli. Prepričana sem,da jo bom še kdaj prijela v roke, če si jo  ne bom celo kupila.

Največji vtis je name naredila sama pot po puščavi. Kako so zaupali, vsak dan znova, v stvarstvo,da bodo prejeli točno tisto kar potrebujejo. Pa naj je šlo za hrano in vodo ali celo zdravilo. Nadalje mi je bilo poglavje Brežični telefon zelo všeč, ko je mladenič, ki je skupino zapustil prej, ulovil kenguruja, ter s telepatijo spraševal svojo skupino, kaj naj stori z repom. Mogoče mi je to bilo všeč, ker se mi vedno bolj pogosto dogaja, da se " telepatsko" pogovarjam z ljudmi. Saj veste, ko misliš na nekoga, ki ga že dolgo nisi videl ali slišal in ravno v tistem trenutku te bodisi pokliče, obišče ali pa ga naključno (!) srečaš.

V knjigi mi je zelo všeč praznovanje "napredovanja" in ne rojstnega dne. Mogoče bi morala reči praznovanje modrosti. Avtorici knjige hkrati zavidam in čestitam za to unikatno izkušnjo in pogum,da jo deli z nami. Čestitam tudi prevajalki,da je knjigo poimenovala Imenovali so jo dvoje src, ki mi je veliko bolj všeč kot izvirni naslov Mutant message DownUnder. Čeprav mi je  izraz mutant popolnoma  všeč. Predstavljam si,da bi si mnogi med  nami želeli podobno izkušnjo- odklop od tega norega, materialnega in skorumpiranega sveta in samo živel in se preživel v blaženem miru in zaupanju. Ta zgodba me spominja na življenje Indijancev. Med nje si tudi že dolgo želim. Velik vtis je name naredil mladi Indijanec plemena Lakota- Crazy horse ali Tashunka Witko. Pred leti sem gledala film o njemu. Iskala sem kakšno knjigo o njemu,a nisem še našla. Ups, sem zašla ;)

Knjiga je bistveno bolj zgovorna, kot moj današnji prispevek in je definitivno ena tistih, ki jo MORAŠ prebrati.

Dana, hvala, ker si mi jo priporočila.

Drage moje blogerke in bralke, ponovno vas prosim, da mi predlagate naslov knjige, ki bi jo uvrstila v knjižni klub bralcev bloga življenje je lepo. Še posebej zato, ker očitno berete lepe knjige.