Nekaj let sem zbirala ostanke sveč :
kot na primer te tukaj.
Na zalogi sem imela še nekaj parafina,
vse skupaj sem dala v lonec in zakuhala,
da se je ves vosek stopil:
medtem, ko se je vosek kuhal sem narezala vrvico na 50 cm dolge trakove,
kar navadno tkano bombažno vrvico
nato sva začela z namakanjem vsake vrvice posebej v lonec
na začetku se ni nič prijemalo,
me je že imelo,da bi obupala in
pomislila sem,da sem si napačno zapomnila postopek,
a kmalu , no, po 30-ih minutah se je že poznalo
nakar sva se spomnila, da bi bilo lažje, če bi polivala,
namesto namakala
in sveče so se začele debeliti,
po eni uri dela so zgledale že takole:
in še pol ure kasneje, pa takole:
Z Žigo sva bila ponosna na najine izdelke. Naučila sva se, da je bolje in lažje oblivati svečo, kot pa namakati. Naučila sva se tudi,da je potrebno vosek ponovno segreti/stopiti, ko se pričnejo delati mehurčki, saj sveča z mehurčki ni gladka, ampak "grbava" in še rahlo votla. Vrvico je potrebno povoskati celo, nepovoskana vrvica ne gori. So pa sveče zelo mehke in hitro lomljive.
Vseeno sva ponosna na najino delo.
Nekateri bodo doma izdelane sveče dobili takole v dar.
4 komentarji:
Uau, čudovit post, bravo za oba, svečke so čudovite, z dušo, LP:)
Jaz sem ta srečnica, ki je dobila darilo ;) Tako lepo malo potegnejo na modro, nisem pa je še prižgala. Mi jo je škoda.
Moi- ti jo kar prižgi, jih imam še nekaj na zalogi.še posebej zato,ker rada prižigaš sveče in svečke.
iiii...lepe...pridna in vztrajna sta :)...
enkrat sem sama nekaj čarala s svečami, vendar sem jih samo vlila. Obarvala pa sem jih kar z voščenkami. :D
lp, kefa***
Objavite komentar