V torek zvečer je imel moj mlajši sin, moj mali visoki umetnik,
svojo prvo samostojno razstavo.
svojo prvo samostojno razstavo.
Jaz sem več kot ponosna iz enega posebnega razloga.
Ta moj otrok ima oz. je imel eno hibo-
še nobene stvari, ki se jo je lotil, jo ni izpeljal do konca.
No, tako je bilo do torka.
Svojo razstavo je postavil v prostorih Dijaškega doma Vič,
kjer prebiva med tednom.
Gre za moderno umetnost oz. minimalizem
(kot mi je razložila njegova profesorica),
skupaj s fotografijami in projekcijo.
Vse skupaj je najbrž za mojo generacijo "kr neki",
a za mlade je pa to lepa in zanimiva razstava.
Zato si je zaslužil svojo voščilnico.
Voščilnico prijavljam na Tinin pomladanski izziv, kjer z Vladko vabita, naj bo prvi izziv namenjen ustvarjanju za otroke…voščila in drugi izdelki ob rojstvu, rojstni dnevi malo večjih otrok, vabila, okraski za otroške zabave…in vse ostalo˙otroško, kar se vam bo `zaluštalo` 
.
.
No, jaz sem pač izdelala čestitko za sinovo prvo samostojno razstavo.
Mogoče deluje bolj kot sožalnica, a je čestitka popolnoma v stilu njegove razstave:
minimalizem & črno-bela barva.
Žal sem pozabila svoj fotoaparat doma,da bi posnela kakšno fotko z razstave, z mobijem fotke sploh niso uspele, pa najbrž tudi s fotoaparatom (vsaj mojim) ne bi uspele zaradi zelo močnih reflektorjev in projekcije.
Žal sem pozabila svoj fotoaparat doma,da bi posnela kakšno fotko z razstave, z mobijem fotke sploh niso uspele, pa najbrž tudi s fotoaparatom (vsaj mojim) ne bi uspele zaradi zelo močnih reflektorjev in projekcije.
Prostorski občutek na razstavi je bil, kot bi bil nekje v vesolju ;)
Prilagam pa njegovo karikaturo naše družine, ki jo nam je podaril za Božič, in en njegov poskus na malem platnu, da vsaj malo razumete, zakaj je moja voščilnica črno-bela.
Ja, svojega očeta je narisal v motoristični čeladi,
saj ga doživlja kot zelo skrivnostnega človeka.
Meni pa godi, da me je vendarle narisal nasmejano,
ker nisva v najlepših odnosih v tej fazi pubertete ;)
( po njegovih merilih preveč težim, je to še komu znano?)
in kot vidite je vse v črno-beli barvi,
tako kot moja voščilnica.
Simboliko metuljčkov mi najbrž ni potrebno razlagati, kajne?
Tako naslednji teden mi bo ponovno primanjkovalo časa za ustvarjanje, saj se moram učiti za izpit -moralna teologija, pa s skavti bom pripravljala program za Žužkov dan, ki bo junija letos, pripravila bom še material za servietno tehniko, ki jo bomo uporabili na delavnici za upokojenke, kjer bomo okraševali pirhe, pa nekaj sestankov s turističnim društvom in drugimi društvi...
skratka nikoli ni mi dolgčas
& moje življenje je res lepo....
& moje življenje je res lepo....
7 komentarjev:
Joj, kako moraš biti ponosna na sina! Da je pripravil svojo razstavo - mega! In kolikor sem uspela zaznati s fotografij, mora biti prav posebna za pogledat! Tvoja čestitka je čudovita in prav paše zraven - očitno tisto o jabolku in drevesu še kako drži ;)Pa karikatura - tako domiselna in dobro narisana (oče v čeladi - ha ha! :) ) Super!
Karikatura je svetovna in pove marsikaj :) Ti pa neumorna kot vedno. S tole moralno teologijo si me vrnila kar nekaj let nazaj k študiju. Bodi ponosna mama še naprej in tvojemu sinu želim še veliko razstav.
Čestitke tvojemu sinu! Si me pa nasmejala s tvojim opisom :-)... lahko si ponosna mama, kljub posebnemu trenutnemu mama-najstnik odnosu :-).
Kakšen talent!! Le po komu se je vrgel? Malo te hecam, saj veš. Čudoviti ste mi vi vsi štirje, da veš!
Čestitke sinu za razstavo. Eni mogoče rabijo kakšno "brco" da stvari dokončajo. Mogoče bo pa od zdaj naprej kaj drugače. Lep apozornost tudi s tvoje strani.
Tudi tvoj otrok odrašča, kar je čudovito "povedal" s svojo razstavo. Iz srca mu čestitam za takšen dosežek, ki nikakor ni malenkost! Res si lahko ponosna nanj.:-) Čudovito čestitko si izdelala za takšen dogodek. Bravo! Karikatura pa je svetovna. :-)
Bravo Bravo :-))
Tebi pa hvala , ker se igraš z nama v krilatem izzivu CRAFT-alnice ... Srečno!
Objavite komentar