zgodbe- ne verjemi

Ne verjemite njim, ki vam pravijo: Ta svet je grozen, grob, grd.
Ni res. Res je, da je lahko še hujši. Toda za vas je to vaš edini svet, edini, ki v njem živite, da se v njem udomite in ga v dobrem naravnate po svoji podobi.
Ne verjemite tudi njim, ki vam pravijo: Življenje je trdo, trpko in težko. Ni res. Res je, da je lahko še hujše. Toda za vas je to življenje edino, enkratno in neponovljivo. ...Vaše je, da iz njega naredite vse, kar je v dobrem mogoče.

Ne verjemite komurkoli in karkoli. Verjemite pa, če morete, moji zgodbi:
Nekoč, pred leti, ko me je kot strela z jasnega zadelo hudo, mi je star mož, živi modrec, dejal:
"In nikar se odslej ne boj življenja!"
Tako zdaj jaz govorim po njem podobne besede za vas: "Ne bojte se življenja! Naj pljuska v vas z vso silo in v vse žile, naj vas nese ali zanese, le ne pustite, da vas spodnese. In imejte ga radi, da bo tudi ono, življenje, imelo rado vas!"

Tone Pavček

 

Lepa misel za konec sveta.

 

Upajmo, da je ta konec sveta pomenil konec laži, prevar, zavajanj, nepoštenosti in vseh poniževalnih dejanj.

Vse dobro & prijetne priprave na prihod luči- Božiča.

zgodbe-povabilo

POVABILO

Ne zanima me, s čim si služiš kruh.

Rada bi vedela, po čem hrepeniš in ali si upaš sanjati, da bi si izpolnil to srčno hrepenenje.

Ne zanima me, koliko si star.

Rada bi vedela ali boš tvegal, da te bodo drugi imeli za bedaka zaradi tvoje ljubezni, zaradi tvojih sanj, zaradi pustolovščine tvojega življenja.

Ne zanima me, kateri planeti so v kvadratu s tvojo Luno. Želim vedeti, ali si se dotaknil središča svoje bridkosti, ali te je življenje s svojimi izdajstvi odprlo ali pa te je strlo in si se zaprl, da te ne bi dosegla nobena bolečina več.

            Rada bi vedela, ali lahko mirno obsediš z bolečino- mojo ali svojo- ne da bi jo poskusil skriti, zabrisati ali odpraviti.

Vedeti hočem, ali znaš živeti z radostjo, mojo ali tvojo lastno, ali lahko razposajeno plešeš in dovoliš, da te zanos preplavi do konic prstov na rokah in nogah, ne da bi nas druge  opominjal, da moramo biti previdni in realni, da se moramo zavedati omejenosti človeškega bivanja.

Ne zanima me, ali je zgodba, ki mi jo pripoveduješ, resnična.

            Rada bi vedela, ali si upaš razočarati drugega, da bi ostal zvest sebi; ali lahko preneseš, da si obtožen izdajstva, ne da bi izdal svojo dušo; ali si lahko nezvest in torej vreden zaupanja.

Vedeti hočem, ali lahko vidiš lepoto,vsak dan, tudi kadar ni ljubka, in ali lahko napajaš svoje življenje iz njene navzočnosti.

Vedeti hočem, ali lahko živiš z neuspehom, svojim ali mojim, pa še vedno obstojiš ob robu jezera in zavpiješ proti Lunini srebrnini: »Da!«

Ne zanima me, kje živiš in koliko denarja imaš.

Rada bi vedela, ali se po noči žalosti in obupa, izmučen in premražen do kosti, lahko dvigneš in narediš, kar je treba, da nahraniš otroke.

Ne zanima me, koga poznaš, niti kako si se znašel tukaj.

Zanima me, ali boš pripravljen stati z menoj sredi ognja, ne da bi se umaknil.

Ne zanima me niti kje, niti kaj, niti pri kom si se učil.

Rada bi vedela, kaj te podpira od znotraj, ko je vsega drugega konec.

Rada bi vedela, ali znaš biti sam s seboj, in ali ti je res všeč družba, ki jo imaš v trenutkih praznine.

                        Oriah Mountain Dreamer

zgodbe- razsvetljenje

Razsvetljenje

Preberi vse do konca!

Če si najdeš čas za to prebrati, ti obljubim, da prideš do razsvetljenja. 

To kar je vsebina tega teksta, ni nič drugega kot vsakdanje življenje. 

To je napisal Andy Rooney, človek, ki ima dar povedati mnogo z malo besedami .

Uživaj .

• naučil sem se, da je najboljša učilnica na svetu pod nogami starejše osebe.
• naučil sem se, da ko ljubiš, se to vidi.
• naučil sem se, da ko mi neka oseba reče "polepšal(a) si mi dan",  mi je polepšala dan.
• naučil sem se, da speči otrok v naročju, daje najmirnejši občutek na svetu.
• naučil sem se, da biti dober je pomembnejše, kot imeti prav.
• naučil sem se, da se ne sme nikoli odkloniti otrokovega darila.
• naučil sem se, da se vedno lahko moli za nekoga, ko že nimamo več moči, da mu na kakršenkoli drugi način pomagamo.
• naučil sem se, da kolikor hoče lahko življenje zahteva resnosti, je potrebno imeti prijatelja tudi za neresnosti.
• naučil sem se, da je potrebno včasih osebo prijeti za roke in jo razumeti s srcem
• naučil sem se, da so popolnoma navadni poletni sprehodi zvečer z očetom v otroštvu naredili name čudeže na odraslem.
• naučil sem se, da je življenje podobno roli papirja, bolj ko gre h kraju, hitreje se porablja.
• naučil sem se, da je dobro, da Bog ne daje vsega, kar se ga prosi.
• naučil sem se, da se z denarjem ne da kupiti vrednot.
• naučil sem se, da male vsakodnevne stvari naredijo življenje tako izredno in čudovito.
• naučil sem se, da izpod vsake še tako trde lupine, je nekdo, ki mu je potrebna ljubezen in spoštovanje.
• naučil sem se, da z ignoriranjem dejstev, se dejstev ne spremeni.
• naučil sem se, da ko se želiš z nekom izenačevat, mu tako samo daješ dovoljenje, da te še nadalje ranjuje.
• naučil sem se, da ljubezen in ne čas, zdravi vse rane.
• naučil sem se, da je najlažji način, da postanem velika oseba ta, da se obkrožim z drugimi pametnejšimi od mene.
• naučil sem se, da vsakogar kogar srečaš, zasluži pozdrav z nasmeškom.
• naučil sem se, da nihče ni popoln, dokler se ne zaljubiš v njega.
• naučil sem se, da je življenje grobo in da jaz sem še bolj grob.
• naučil sem se, da možnosti niso nikoli izgubljene; kajti nekdo bo porabil tvoje izpuščene možnosti.
• naučil sem se, da ko udomačiš zagrenjenost, bosta sreča in srčnost odšli drugam.
• naučil sem se, da sem mami vsaj enkrat rekel "rad(a) te imam", preden je umrla.
• naučil sem se, da je potrebno svoje besede ohranjati mehke in nežne, ker morda jih boš moral jutri pojesti.
• naučil sem se, da je nasmeh brezplačen način, da poboljšaš svoje možnosti.
• naučil sem se, da ko te novorojeni vnuk  prime z ročico za mezinec, se povežeš s celotnim življenjem.
• naučil sem se, da vsakdo želi živeti na vrhu planine, ampak vsa sreča in rast nastajata pri vzpenjanju na njo.
• naučil sem se, da čim manj časa imam, več naredim.

zgodbe-prijateljstvo

To zgodbo ste prav gotovo že slišali, če si jo boste še kdaj zaželeli jo boste našli na mojem blogu pod rubriko MODROST.

To je zgodba o dveh prijateljih, ki sta skupaj hodila po puščavi.

Naenkrat sta se sporekla in eden udari drugega.

Udarjeni se je počutil ponižano, a je brez besed to napisal na pesek:

"DANES SEM DOBIL UDAREC OD MOJEGA NAJBOLJŠEGA PRIJATELJA!"

Nadaljevala sta svojo pot po puščavi in prispela do oaze, kjer sta se odločila, da se bosta okopala. Tisti, ki je dobil udarec je skoraj utonil v globoki vodi, a ga je njegov sopotnik rešil. Ko je ponesrečeni prišel k zavesti, je brez besed vgraviral v skalo besede:

"DANES MI JE MOJ NAJBOLJŠI PRIJATELJ REŠIL ŽIVLJENJE!"

Njegov sopotnik ga je potem vprašal: "Ko sem te udaril, si to napisal na pesek; zdaj pa, ko sem ti rešil življenje, pa si to izklesal skalo.

Zakaj?

Prijatelj mu je odgovoril: "Ko nekdo stori kaj SLABEGA, moramo to zapisati v pesek, da lahko potem veter to slabost izbriše;

ali, ko nekdo stori kaj DOBREGA, moramo to vgravirati v kamen, da potem tega ne more

nihče več izbrisati!"

NAUČI SE ZAPISOVATI RANE V PESEK, A SREČO VGRAVIRATI V KAMEN.

Pravijo, da je potrebna ena minuta, da spoznaš pravo osebo, ena ura, da jo začneš ceniti, cel dan, da ti postane draga in     CELO ŽIVLJENJE, da jo pozabiš.

stopinje

Velikokrat preberem kakšno lepo in globoko misel ali  zgodbico, a jo, žal tudi (pre)hitro pozabim.
Danes bom zapisala eno takšno, predvsem, da ne pozabim. Če bo pa še vam všeč, pa toliko bolje.

link fotografije

Neke noči je imel mož sanje. Sanjal je, da se je sprehajal z Bogom po obali.

Na nebu so se mu prikazovali prizori iz njegovega življenja. Za vsak prizor je opazil dvoje stopinj v pesku; ene so pripadale njemu, druge so bile od Boga. Ko se je pred njim prikazal zadnji prizor, se je še enkrat ozrl nazaj na stopinje. Opazil je, da so na tej poti velikokrat vidne samo ene stopinje in to prav v najbolj žalostnih in težkih trenutkih njegovega življenja. To ga je zelo vznemirilo in o povprašal je Boga:

Gospod Bog, rekel si, da boš takrat, ko se bom odločil slediti tebi, hodil vso pot z menoj. Ampak glej, opazil sem, da so med najbolj težkimi trenutki mojega življenja v pesku le ene stopinje. Ne razumem zakaj? Ko sem te najbolj potreboval, si me ti zapustil.“


Bog je odgovoril: „Moj sin, moj dragoceni otrok, ljubim te in nikoli te ne bom zapustil. V času tvojih preizkušenj in trpljenja, ko si videl le ene stopinje v pesku, takrat sem jaz nosil tebe." 

(Mary Stevenson, 1936)

lep vikend

drevo

Hodi, in začuti stik z zemljo.

Smehljaj se. Ljubi zrak, ki ti boža obraz.

Uredi družinski album fotografij.Odpusti.Štej zvezde.

Poslušaj tiste, ki jih ljubiš. Pokliči prijatelje po telefonu.

Nekomu reci, da ga imaš rad. Pogovarjaj se z najbližjimi. Sprejmi, in

opogumi otroka, ki živi v tebi. Zabavaj se. Skači z vrvjo. Smej, in deri se.

Ukini besedo »zamera«. Reci da! Drži obljube. Odpusti si! Beri dobro knjigo.

Prosi za pomoč. Spremeni pričesko. Teci, in globoko dihaj. Zapoj eno pesem.

Spomni se rojstnih dnevov. Razmišljaj. Zaključi en načrt. Pomagaj bolnemu. Bodi vesel.

Skači od veselja in iz čiste zabave. Podari eno dobro penečo kopel. Uživaj. Ponudi pomoč

prostovoljno. Ne dokazuj. Sanjaj z odprtimi očmi. Naredi uslugo. Ne bodi preresen.

Verjemi, da je mogoče.Odvrži eno staro obleko.Ugasni televizijo in se pogovarjaj. Podari si

svobodno zehanje. Bodi ljubezniv. Poslušaj petje čričkov. Zahvali se za sonce. Pokaži,

da si srečen. Podari si nekaj. Ne dvomi vase. Dovoli nekomu, da poskrbi zate.

Dotakni se prstov na nogi. Sprejmi pohvalo. Išči tisto kar ti je všeč, ne tisto kar je poceni.

Uresniči to, kar si že dolgo želiš. Bodi odprt za novo. Reci "zakaj pa ne". Verjemi.

Ne vprašaj za odobravanje, ampak za nasvet; za mnenje, ne za odobritev. Zaupaj si.

Ideje se rodijo v igri. Povabi sodelavce k igri. Sreča ni sad napora. Ljubi humor.

Globoko dihaj. Glej en cvet z ljubečo pozornostjo. Ne dovoli si reči »ne morem«.

Za danes, ne skrbi. Prepevaj, ko se tuširaš. Živi vsak trenutek v srcu življenja.

Bodi iskren. Znaj reči ne, če ti kaj ni všeč. Blagoslavljaj kar srečuješ.

                     Zapusti napačne prijatelje. Začni z neko novo družinsko tradicijo. Pripravi

en pik-nik za dušo. Imej pogum drobnih stvari. Pomagaj staremu znancu.

Pobožaj enega otroka. Glej stare fotografije. Poslušaj prijatelja.

Predstavljaj si valove morja. Igraj se s tvojo najljubšo igračo.

Bodi simpatičen in prisrčen. Potrepljaj nekoga

po rami. Navijaj za svoje moštvo.

Prestavi en posel.

Nariši eno sliko.

Pozdravi novega

soseda. Naredi eno

majhno zamenjavo.

Nekomu izreci dobro-

došlico. Dovoli nekomu

da ti pomaga. Prepričaj se, da

nisi sam. Potrudi se živeti intenzivno.

Vsako jutro pozdravi dan z optimizmom in daj

prednost v prometu z nasmehom. Živi s prepričanjem, da »hitrost«

zna biti lepa, »naglica« pa nevarna in škodljiva. Ne boj se problemov, rešuj jih!

Tako drevo lahko svobodno in velikodušno raste v vrtu tvoje duše

…ko se nezadovoljstvo preobrazi v srečo...

MODROST 90 LETNICE

Spodnje besedilo sem prejela po mailu. Da ga ne izgubim, založim, nanj pozabim, sem se odločila, da ga objavim na svojem blogu, kjer mi bo vedno pri roki in še mnogim drugim na voljo.
M.hvala!

charlie chaplin

Včeraj pozno popoldne me je moj mož spravil v hud stres.Na poti, ko sta se s Žigom vračala iz Ljubljane, kjer je Žiga pisal teste za državno tekmovanje v angleščini, me je le nekaj kilometrov od doma klical Žiga, da moram nujno priti po moža, da se ves trese in ne more z vožnjo naprej. Seveda sem se takoj vsedla v avto in po fittipaldovsko hitela po moža in  prav tako hitela z njim do našega zdravstvenega doma. Zmerili so mu vročino, 41,5C; en čas se je tresel od mrzlice, en čas ga je kuhalo. Po eni uri hlajenja in nekaj protibolečinskih injekcij in infuzije so ga le spravili v rešilca in bolnišnico. V tisto bolnišnico, ki ima zame velik pomen, saj sta se moja oba otroka tam rodila.Ker mu je že doma šlo na bolje, me je že veliko manj skrbelo kot ob prvem stiku z njim. Danes sem zvedela, da je dobil neko hudo gnojno vnetje in da se še danes vrne domov.

Ker me ustvarjanje umirja, in ker sem po tistem stresu ( pa tudi po zelo napornem tednu- o tem v naslednji objavi) precej izčrpana in na tleh, sem se odločila,da sestavim možu eno voščilnico.

In po naključju ( ?!?!?) mi je moi poslala en lep tekst Charlieja Chaplina,kar je bil povod,da sem uporabila eno slikco, pravzaprav vzorec oz. aplikacijo za šivanje iz knjige ABC šivanja in tako sestavila Charlie Chaplin vizitko.Prejšnji teden pa sem si kupila tudi pripomočke za vročo embossing tehniko in sem se zdaj prizkusila s tem orodjem ( grelnik, štampiljka, prah). Priznati moram,da me čaka še kar nekaj vaje. Moj mož mi bo prav gotovo odpustil malo šlampastega napisa.

Takole- zdaj grem skuhat kosilo zame in Žigo in nato v Šempeter po moža. Komaj čakam.
Vam pa še malo Chaplina.

Življenje je kot skodelica kave

Na youtube sem naletela na tole zgodbico in sem jo želela deliti z mojimi bralci na mojem blogu.
Mislim, da bo prava vsebina za ponedeljkovo jutro.





Moj Žan, ki zelo, preveč, rad ždi pred svojim prenosnikom, je, na mojo prošnjo, prevedel besedilo v slovenščino.Imela pa sva težave le s prevodom enega stavka: care deeply označen je z *

Življenje je kot skodelica kave

-avtor je neznan (in zelo cenjen)

Skupina diplomiranih študentov, na visokih službenih položajih se je zbrala, da obiščejo enega svojih profesorjev z univerze. Tema pogovora je kmalu postala pritoževanje nad stresom v službi in vsakdanjem življenju. Da bi gostom ponudil kavo, je profesor odšel v kuhinjo in se vrnil z velikim vrčem kave in zbirko porcelanastih, plastičnih, steklenih in kristalnih skodelic, nekatere navadne, nekatere drage in nekatere zelo posebne. Ponudil je gostom da si sami natočijo kave. Ko je vsak imel v roki skodelico kave, je profesor rekel: »Če ste opazili, so bile pobrane vse skodelice, ki izgledajo lepo in so drage, na pladnju pa so ostale navadne in poceni skodelice. Povsem normalno je, da ste vsi hoteli najboljše skodelice zase, vendar pa je ravno to vzrok vaših težav in stresa. Ne pozabite, da skodelica popolnoma nič ne izboljša kave. Pri večini takih skodelic je razlika le v tem, da so dražje in včasih celo zakrivajo kaj pijemo. Kar ste v resnici želeli je bila kava, ne pa skodelica. Zavedno pa ste izbirali najboljše skodelice in si ogledovali skodelice drugih, da bi videli kdo ima najboljšo. Zdaj pa premislite o tem: Življenje je kot kava, ki jo pijete, vaše službe, denar in mesto v družbi pa so skodelice. So samo orodje, ki držijo in nosijo življenje, vendar pa materiali iz katerih so narejene skodelice in njihov izgled ne določa, niti ne spreminja kvalitete življenja, ki ga živimo. Ker se včasih preveč posvečamo skodelicam, pozabimo uživati v kavi, ki jo pijemo. Veselite se kave, ne pa skodelic. Najsrečnejši ljudje nimajo vseh najboljših stvari, le izkoristijo vse, kot najbolje morejo. Živite preprosto. Govorite prijazno. Skrbite* vdano. Ljubite radodarno.«


Pri iskanju slikce za tale blog sem naletela na pesem One more cup of coffee- Bob-a Dylana-a..Tole pesmico pa zaigrajo tudi Bob Marley, The White stripes, tudi  Katy Perry poje o skodelici kave Cup of coffee. Najbrž pa se vsi spominjamo iz šolskih klopi Cankarjevo črtico Skodelica kave.

Našla sem tudi nekaj reklam. Ena zabavna reklama , tale je pa iz moje mladosti, pa še ena, ki pa me močno spominja na ...a uganete katero?


Upam,da ste uživali ob tej kavici...v mislih imam seveda na vsebino in ne na skodelico ;)

banka

Prav gotovo dobivamo vsi veliko verižnih mailov. Dobronamernih mailov in mailov z modrimi nauki mi ponavadi polepšajo dan. Nekatere maile sem shranila. Eden izmed njih je tale:

Predstavljajte si banko, ki vaš tekoči račun vsako jutro napolni z 86.400 €.  Vendar se vsota ne prenaša na drugi dan. Vsak večer banka izbriše ves preostali znesek, ki ga niste utegnili porabiti med dnevom.

Kaj bi storili? Zapravili bi vsak euro posebej, seveda!

Vsak izmed nas ima takšno banko. Imenuje se ČAS. Vsako jutro nam priskrbi na razpolago svojih 86.400 sekund. Vsako noč se izbriše vsota, ki je čez dan niste uspeli izkoristiti za dober namen. Ne prenaša se na drugi dan in ne dopušča prekoračitev.
Vsak dan se za vas odpre nov časovno-bančni račun. Vsako noč se neporabljen ostanek izbriše in uniči. Če ne izkoristite dnevnega nakazila na ta račun, je izguba vaša. Ni povratka nazaj in tudi na jutri ne morete računati.

Živeti morate v sedanjosti in porabljati vašo dnevno vsoto nakazanega časa. Investirajte ga, da boste od njega imeli kar največ, tako v svojem zdravju, kot sreči in uspehu!

Čas teče. Izkoristite ta dan...

Prepoznajte vrednost vsakega trenutka, ki ga imate na razpolago! In ovrednotite ga zato, ker ga delite z nekom, ki vam je pri srcu, z nekom, ki je vreden vašega časa.

vsak je svoje sreče kovač

Leta 2000 sem v slovenskih novicah zasledila članek z zgoraj navedenim naslovom.

©       ŽIVITE ZDAJ-Ko boste več pozornosti posvečali sedanjosti, se boste naučili živeti bolj dejavno. Opazujte okolico, ljudi okoli sebe.

©       DOVOLITE SI BITI SREČNI

©       SREČA NI STVAR NAKLJUČJA-Srečo morate osvojiti. Največji sovražniki sreče so pasivnost, ravnodušje in otopelost.

©       MISLITE POZITIVNO- Nenehno si ponavljajte: Dobro mi gre, sem srečna oseba.

©       VEČKRAT SE SMEJTE- Smeh prežene skrbi, pri smejanju nastanejo v telesu reakcije, ki sproščajo negativno energijo. Dihanje postane bolj intenzivno, utrip srca se spontano poveča in pri sprostitvi ponovno zmanjša.

©       TEŽAV SE LOTITE S HUMORJEM- Humor ni le smejanje, je tudi sposobnost, da se s pomanjkljivostmi in smolo v vsakdanjem življenju soočite mirno in sproščeno.

©       Z GLASBO V DOBRO RAZPOLOŽENJE

©       PREDSTAVLJAJTE SI, DA STE VEDNO SREČNI

©       PRIVOŠČITE SI NEŽNOSTI-Prepustite se partnerju, kajti dokazano je, da se ob nežnosti poveča delovanje hormonov in okrepi volja do življenja.

©       ZAPOJTE SI-Glasno petje sprošča  in če začutite, da se v vas nabira jeza, zapojte na glas. Pojte s trebušno prepono in pustite, da zvok vibrira v telesu. Vokal i ustvari v telesu določeno frekvenco, ki vas spravi v dobro voljo.

©       ŽIVITE POKONČNO-Ne pustite se potlačiti, če vam je usoda  naložila kakšno večje breme. Dokazano je, da pokončna drža krepi psihično počutje.

©       POMIRITE NOTRANJE NADLOGE- Človek se vsak dan pogovarja s samim seboj. Notranji glas ga hvali ali graja in  odločilno vpliva na zaznavanje dogodkov okoli nas, kot uspehov ali neuspehov. Prisluhnite temu glasu. Ta glas je verjetno podoben glasu staršev. Svoj notranji glas boste lahko prevzgojili s pozitivnim mišljenjem in si oprostili drobne napake.

©       PREVERITE SVOJA PRIČAKOVANJA- Nikakor ne bo škodilo, da tu in tam preverimo, kaj pričakujemo od življenja, od samih sebe in od svoje okolice.

trojna vrata

vir slike

Danes sem se pustila sprovocirati . Ravno, ko sem se v bistvu umirila in pomislila, kako sem zapravila neprecenljivo energijo in izgubila čudoviti dan, pa prejmem tale mail:

Kralj je imel, kot edinega sina, mladega princa; pogumnega, spretnega in pametnega.
Da bi ga naučil pomembnih stvari v življenju, ga je poslal k staremu modrecu.
»Razsvetli mojo pot življenja,« je modreca poprosil mladi princ.
»Moje besede bodo zbledele kot stopinje v pesku,« je dejal stari modrec. Vseeno pa ti želim podati nekaj namigov.  Na svoji poti boš našel troje vrat. Preberi navodila, napisana na vsakih izmed njih. Neustavljiva želja te bo gnala, da jim slediš. Ne skušaj jim pobegniti, saj boš nenehno obsojen živeti tisto, čemur si se ognil. Toliko ti lahko povem. Vse to moraš čutiti globoko v svojem srcu in globoko v sebi. Pojdi zdaj. Sledi poti pred sabo.

Stari modrec je izginil in Princ je stopil na Pot življenja. Hitro se je znašel pred velikimi vrati, na katerih je pisalo: »SPREMENI SVET«.»To sem tudi nameraval,« je pomislil Princ, »Tako kot me ene stvari na tem svetu razveseljujejo, mi druge sploh ne ugajajo.«
In začel je svoj prvi boj. Njegov vzor, njegova strast in njegova moč so ga gnali, da se je soočil s svetom, se zavzemal, osvajal in oblikoval stvarnost glede na svoje želje. Tako je spoznal užitek in vrtoglavost zmagovalca, a v svojem srcu ni našel miru. Nekaj stvari je spremenil, a mnoge so ostale takšne kot so bile. Minilo je mnogo let. Nekega dne je srečal starega modreca, ki ga je vprašal: »Česa si se naučil na svoji Poti?«
»Naučil sem se,« je odgovoril Princ » kako spoznati to, kar je v moji moči in to, kar ni ; kaj je odvisno od mene in kaj ni.«
»To je dobro,« je rekel starec. »Uporabi svojo moč za tiste stvari, ki so v tvoji moči. Pozabi na tiste, ki so zunaj nje.« In starec je izginil.
Malo kasneje se je Princ znašel pred drugimi vrati. Prebral je: »SPREMENI DRUGE«.»To je bil moj namen,« si je mislil. »Drugi ljudje so vir užitka, veselja in zadovoljstva, a so prav tako vir bolečine, grenkobe in nezadovoljstva.«
In uprl se je vsemu, kar bi ga lahko motilo pri njegovih ljudeh. Poskušal je spremeniti njihove značaje in iztrebiti njihove slabosti. Tako se je začel njegov drugi boj. Minilo je mnogo let. Nekega dne, ko je razmišljal o koristnosti spreminjanja drugih, je srečal starega modreca, ki ga je vprašal: »Česa si se naučil na svoji Poti?«
»Spoznal sem,« je dejal Princ »da niso drugi ljudje vir ali vzrok mojega veselja ali kazni, mojega zadovoljstva ali mojih nazadovanj.« »So samo možnosti, ki jih jim je treba razodeti.« »Korenine teh stvari ležijo v meni.«
»Prav imaš,« je dejal stari modrec. »Glede na to kaj vzbudijo v tebi, te drugi razodenejo samemu sebi.«
»Bodi hvaležen tistim, zaradi katerih tvoje veselje in užitek trepetata.«
»In bodi hvaležen tudi tistim, ki se zbudijo v tvoji žalosti in nesreči, zakaj skozi njih te življenje nauči, kaj v sebi še moraš spoznati in ti pokažejo pot, ki jo moraš prehoditi.«
In starec je izginil.
Malo kasneje je Princ stal pred vrati, na katerih je pisalo: »SPREMENI SAMEGA SEBE«.»Če sem resnično sam vzrok svojih problemov, je to prav to, kar moram narediti,« je dejal. In
začel je svojo tretjo bitko. Skušal je spremeniti svoj značaj, se boriti s svojo nepopolnostjo, odpraviti  svoje napake, spremeniti vse, kar mu ni bilo pri sebi všeč, vse, kar ni soglašalo z njegovim idealom. Po mnogih letih boja, v katerem je spoznal uspeh pa tudi poraze, je Princ srečal starega modreca. Ta ga je vprašal: »Česa si se naučil na svoji poti?«
»Spoznal sem,« je dejal Princ »da so stvari, ki jih lahko izboljšamo in tudi take, ki se nam upirajo in jih ne moremo spremeniti.«
»To je dobro,« je dejal starec.
»Je,« je rekel Princ »a počasi me že utrujajo te bitke proti vsemu in vsakomur, proti samemu sebi.« »Bo temu kdaj konec?« »Kdaj bom našel mir?« »Želim prenehati z bojevanjem, želim odnehati, pustiti vse, dovolj je.«
»Prav to je tvoja naslednja lekcija,« je dejal stari modrec.
»Preden pa nadaljuješ, se obrni in poglej prehojeno Pot.«
In starec je izginil.
Ko se je tako ozrl, je Princ v daljavi zagledal tretja vrata, ki so na svoji hrbtni strani nosila napis: »SPREJMI SAMEGA SEBE«Princ je bil presenečen nad tem, da ni videl tega napisa, ko je šel skozi vrata na drugi strani.
»Ko se človek bori, postane slep,« si je dejal.
Na tleh je zagledal, razmetano okoli njega, vse tisto kar je zavrgel in proti čemur se je boril: svoje pomanjkljivosti, sence, strahove in stare skrbi. Takrat je spoznal, kako jih spoznaš, sprejmeš in jih imaš rad. Naučil se je ljubiti samega sebe, ne da bi se se kdaj primerjal z drugimi, ne da bi se obsojal in grajal. Srečal je starega modreca, ki ga je vprašal: »Česa si se naučil na svoji poti?«
»Spoznal sem,« je dejal Princ »če se bom sovražil in se ne sprejemal takšnega kot sem, ne bom nikoli zadovoljen in srečen sam s sabo. Naučil sem se sprejeti se, popolnoma in brezpogojno.«
»To je dobro,« je dejal starec. »To je prvo pravilo modrosti.« »Zdaj se lahko vrneš skozi tretja vrata.«
Kmalu je bil na drugi strani, ko je v daljavi zagledal zadnjo stran drugih vrat, na kateri je pisalo: »SPREJMI DRUGE«.Največje presenečenje zanj je bilo, da ni več videl nepopolnosti drugih, njihovih napak, vsega, kar ga je v preteklosti sramotilo in proti čemur se je boril. Spet je srečal starega modreca.
»Česa si se naučil na svoji Poti?« ga je vprašal.
»Spoznal sem,« je dejal Princ »da, če sem zadovoljen sam s sabo, ne morem več kriviti drugih za njihove napake in me ne morejo več strašiti.« »Spoznal sem, kako lahko sprejmem in ljubim druge, popolnoma in brezpogojno.«
»To je dobro,« je dejal starec.« »To je drugo pravilo modrosti.« »Lahko se vrneš skozi druga vrata.«
Ko je tako stopil skozi druga vrata, je že od daleč opazil zadnjo stran prvih vrat, na kateri je pisalo: »SPREJMI SVET«.»Kako čudno,« je dejal »da teh besed nisem opazil že prej.« Ozrl se je okoli sebe in videl svet, ki ga je hotel prej premagati, preoblikovati, spremeniti. Presenečen je bil nad njegovo čistostjo in lepoto. Presenečen je bil nad njegovo popolnostjo. Vseeno je bil to isti svet kot prej. Se je svet spremenil, ali je bil njegov pogled nanj drugačen?
Srečal je starega modreca, ki ga je vprašal: »Česa si se naučil na svoji poti?«

»Spoznal sem, » je dejal Princ »da je svet odsev moje duše.« »Moja duša ne more videti sveta, vidi le samo sebe v tem svetu.« »Ko je moja duša srečna in radostna, je tak tudi svet.«

»Ko je duša premagana, takrat se ji svet zdi žalosten.«  

»Svet, sam po sebi, ni niti vesel, niti žalosten.«

» Svet JE tu, obstaja, je vse.«  

»Naučil sem se ga sprejeti, ne da bi ga pri tem obsojal; sprejeti popolnoma in brezpogojno.«

»To je tretje pravilo modrosti,« je dejal stari modrec. »Zdaj si pomirjen sam s sabo, z drugimi in s svetom.«
Princa je preplavil močen občutek mirnosti, jasnosti in polnosti. V njem se je naselil mir.
»Zdaj si pripravljen, da stopiš skozi zadnji prag,« mu je dejal stari modrec.
»Ta, ki vodi od miru polnost do polnosti miru.«

(Tekst predlagal Françoise Laurent)
Vir: Christian Godefroy

M. hvala za tole !