knjiga za mesec oktober

Še dobro, da sem objavila dve knjigi za mesec julij in sem lahko tako preskočila mesec avgust in september, pa čeprav sem avgusta obiskala tečaj hitrega branja. Res pa je,da veliko berem drugih knjig za potrebe projekta . In tega branja ni tako malo ;) Ampak uživam!!!
Prejela sem nekaj predlogov anonimnega komentatorja in se mu/ji zahvaljujem. Prav gotovo bom vključila kakšen predlog.
Tokrat sem se odločila za knjigo, ki sem jo na tleh zagledala pri eni moji stranki in me je kar poklicala k branju. Torej:

knjiga za mesec oktober

MENIH , KI JE PRODA SVOJEGA FERRARIJA

ROBIN S. SHARMA

Uspešni odvetnik Julian Mantle ima na prvi pogled vse, kar bi si lahko želel. Ko pa doživi srčni napad, se zamisli nad svojim življenjem, v katerem ni prostora za moralo in duhovnost, zato proda vse, kar ima, in se opravi v Himalajo. Tam spozna meniha, ki ga nauči na življenje gledati z drugačnimi očmi. Ko se Julian vrne v ZDA, svojemu prijatelju Johnu predstavi vzhodne vrednote, ki jih je spoznal med bivanjem v Indiji. Menih, ki je prodal svojega ferrarija je hkrati lahkoten, berljiv roman in odličen priročnik za osebno rast.

Prepričana sem, da je to knjigo že kdo od vas prebral-a.

Tisti, ki še nismo pa-obilo užitkov.

Mimogrede- knjigo bom brala na klasičen način.

knjiga za mesec julij

Na vrsti je že druga knjiga za mesec julij, lanska julijska knjiga mi je precej spremenila življenje, predvsem pogled nanj, pogled na življenje in svet. Priznam, da knjige prejšnjega mesca se skoraj še lotila nisem.Čeprav je lepo berljiva.
Ta mesec je bil zame precej pester in je branje končalo na stranskem tiru. Vzporedno berem še dve knjigi in ju bom kar najavila za knjigi za mesec julij 2012.

Prva je:

NEBESA ODGOVARJAJO

Cristy Žmahar

Vse od prazgodovine človeštva do današnjega modernega utripa družbe človek pogleduje v nebo in kot majhen otrok, ki prvič spoznava lepote in pasti življenja, sprašuje: "Zakaj?" Glas nebes je vedno šepetal odgovore iskalcem smisla življenja. Nekateri so jih uspeli prepoznati, drugi jih še danes iščejo kot osamljeni jezdeci sredi puščave. A ljubezen je zgradila most med Nebesi in Zemljo in preko veščega peresa mlade duhovne učiteljice so Nebesa razkrila tančice skrivnosti življenja. 44 vprašanj. In 44 odgovorov, ki vam lahako za vedno spremenijo življenje. Poleg odgovorov boste v knjigi popeljani tudi skozi magične zgodbe avtorice in drugih ljudi, ki potrjujejo obstoj višjih dimenzij. Zgodbe o nebeški ljubezni in intervencijah vas vsekakor ne bodo pustile ravnodušne in z zanimanjem jih boste radi prebirali. 

Človek je vprašal: 

Zakaj imamo strahove? Zakaj se dogajajo krivice? Kaj je smisel življenja? Zakaj nisem samozavesten? Zakaj se moramo odrekati in kaj menite o denarju? Kako živeti bolj polno in srečno življenje? Kaj so Nebesa in kje se nahajajo? Bog, kdo si? Kaj se zgodi po smrti? Kako naj vzgajamo svoje otroke? Ali za vsakega obstaja sorodna duša? ...

NEBESA SO ODGOVORILA. STE PRIPRAVLJENI?

druga knjiga:

VDIHI

Marjan Muršič

Marjan Muršič je pravzaprav moj sodelavec in po novem moj prijatelj in terapevt.V roke mi je pravzaprav prišla, ko sem bila na tleh. V tej knjigi sem našla veliko, ampak zares veliko odgovorov na mnoga vprašanja.Pa še tako lepa je - oblikovno.

Sicer pa: Pri Založbi Pivec je izšla knjiga bioterapevta Marijana Muršiča, ki se v knjigi z naslovom Vdihi ukvarja z vprašanjem, kako izboljšati svoje življenje, kako vplivati na svoje duševno in telesno počutje, saj z njim povezuje vzroke za nastanek bolezni. Knjiga je plod večletnega dela, bralec pa z njo spoznava metode samopomoči in samozdravljenja duše, zdravega načina življenja in premagovanja bolezni. Po mnenju avtorja je dihanje eden najpreprostejših inštrumentov za uravnavanje človekovega čustvenega počutja.

Mogoče sta to dve precej poduhovljeni knjigi, 

a tudi takšne moramo občasno prebrati.

Uživajte v teh sončnih in vročih dneh

tudi s kakšno dobro knjigo v rokah pa z limonado v rokah.

knjiga za mesec junij

Že prejšnji mesec sem oklevala med knjigo za mesec maj in tokratno. Navdih za to knjigo sem pravzaprav dobila zaradi filma, ki ga ne morem več gledati zaradi vsebine same, pač pa zaradi glasbe.

Pred leti, ko je pri nas še deloval kino si je film šel ogledat najprej moj mož, saj sem jaz pazila mojega malega dojenčka doma. Seveda sem ga vprašala, če mu je bil film všeč, njegov odgovor se je glasil :" Film je OK, a najboljša je pa glasba." Naslednji dan sem si ogledala tudi jaz film. Nisem se mogla bolj strinjati. Takoj sem se odločila,da možu za Božička kupim CD. Ta nakup je bil svojevrsten podvig.Vse svoje prijatelje v tujini sem prosila, da naj pogledajo po trgovinah za ta CD. Nikjer ga ni bilo na moč dobiti. Nazadnje sem ga dobila v središču Ljubljane!!! No, a bom že povedala za kateri film oz. knjigo gre?!?!?!?!

za mesec junij

sem izbrala knjigo

Zadnji Mohikanec

James F. Cooper

 Zadnji Mohikanec je drugi del treh knjig zbrane pod imenom Usnjena Nogavica ( drugi dve se imenujeta Prerija (1.knjiga) in Naseljenci (3.knjiga).
Sama od vsebine pričakujem,da bom bolje razumela bitke med Angleži in Francozi ter spajdašenimi Indijanci. Zgodovine ne poznam dobro, še posebej ne severnoameriške. Te vojaške in osvajalske pohode sem vedno težko razumela. Upam, da mi bo tokrat kaj postalo bolj jasno.
Do takrat pa uživajte v filmski glasbi:

knjiga za mesec maj

Knjigo prejšnjega meseca sem prebrala praktično v enem hipu. Noja, v treh dneh pa res. Drugo knjigo "Vdovec" sem pa dejansko prebrala v eni sapi. Ko sem začela,je nisem odložila,dokler je niem tudi končala. V prvi knjigi sem prepoznala kraje in navade na Nizozemskem, ki jih Ray Kluun omenja in se za hip vrnila na mojo Nizozemsko. Res pa je,da so me njegov način življenja in nazori presenetili. V bistvu se nisem zavedala, da obstaja tudi takšen način življenja. Nisem rekla,da mi je všeč ali da ga odobravam, le en nov način življenja sem spoznala.
Tokrat sem se odločila za knjig, ki mi jo je predlagala moja prijateljica, moja soigralka, sočlanica...Mateja.

za mesec maj

sem izbrala knjigo

Deček v črtasti pižami

John Boyne

Opis

Dogajanje je postavljeno v obdobje druge svetovne vojne. Devetletnemu Brunu se zdi, da se mu zgodi velika krivica, saj se mora – nenapovedano in brez kakršne koli natančne obrazložitve (oče je pač dobil odgovorno službo!) – celotna družina tako rekoč čez noč preseliti iz Berlina, 'dlje kot kilometer proč', na Poljsko.

Toda Bruno in njegova tri leta starejša sestra Gretel sta še lep čas prepričana, da je njihov novi dom nekje na nemškem podeželju. Njihova nova, neugledna hiša stoji – sredi ničesar. In tukaj naj bi brez družbe sovrstnikov (sestra Gretel ne šteje, saj je Brezupni primerek) ostal do nadaljnjega? Bruno, osamljen kot je, se poloti edine možne samostojne dejavnosti, raziskovanja.

Pa ne raziskovanja po hiši, saj je le-ta v primerjavi z njihovo prejšnjo naravnost majhna in nezanimiva, temveč raziskovanja okoli nje. Sledi šok: nedaleč od hiše naleti na visoko žičnato ograjo, ki se vleče v nedogled. Za ograjo pa ni ne trave, nikakršnega zelenja, le tla iz temno rdeče, pesku podobne snovi, nizke koče in velike pravokotne stavbe, v daljavi pa še ena ali dve stavbi s tovarniškim dimnikom ... In mravljišče ljudi, vsi z enakimi oblačili – sivo črtasto pižamo. Ko o tem povpraša očeta, mu ta odgovori: »Ah, tiste ljudi misliš. Tisti ljudje ... no, tisto sploh niso ljudje, Bruno. No, vsaj ne v tem pomenu besede, kot mi to razumemo.« Ta nenavadno pusti prostor je pravzaprav koncentracijsko taborišče, čeprav Bruno o tem ne ve ničesar.

Med raziskovanjem vzdolž taboriščne ograje naleti na židovskega dečka Šmuela, ki ima rojstni dan natanko na isti dan kot on . Osamljeni Bruno se sovrstnika razveseli in med njima se sčasoma razvije pristno otroško prijateljstvo. Toda njuno prijateljevanje je prepovedano in mora ostati skrito, saj sta vsak na svoji strani bodeče žice: Bruno je sin komandanta uničevalnega taborišča, s katerim ima Furer, kot ga imenuje Bruno, še velike načrte, Šmuel pa zgolj številka v taistem taborišču …

Bruno želi prijatelju Šmuelu pomagati pri iskanju pogrešanega očeta, zato se preoblečen v črtasto pižamo splazi pod ograjo v taborišče. Le tako se lahko nevpadljivo sprehaja po njem. Toda dečka se, z roko v roki, znajdeta v skupini, ki jo vojaki zgnetejo v dolgo prazno sobo. In za seboj zaprejo težka železna vrata …

"Večkrat nagrajena knjižna uspešnica irskega pisatelja mlajše generacije je, sočasno s filmsko priredbo v domačih kinematografih, dobila tudi svoj prvi ponatis. Izjemno občutljiva zgodba, ki se odvija v času holokavsta, je predstavljena skozi nedolžne otroške oči in bralcem zleze pod kožo ter nas čustveno pretrese. Devetletni nemški deček, sin glavnega taboriščnega oficirja, se spoprijatelji z enako starim judovskim dečkom. V svoji otroški naivnosti ne dojameta vojnih grozot in njuno prijateljstvo ima pogubne posledice." Renate Štrucl, Bukla

vir

knjiga za mesec april

Prejšnji mesec sem razpisala knjigo Otrok džungle in moram priznati,da sem jo kar požrla.Ne samo,da sem jo požrla hotela sem prebrati še drugi dve knjigi Klic džungle in Plenilka in plen.Tudi tretjo knjigo sem prebrala v dveh večerih. Drugo, t.j. Klic džungle, pa nestrpno čakam,da pride nazaj v knjižnico. Zakaj mi je tako všeč?
Najbrž zato, ker avtorica Sabine Kuegler na zelo preprost in razumljiv način opisuje svoje otroštvo v Novi Papui.V prvi knjigi je tudi precej fotografij, da se človek lažje vživi v zgodbo oz. okolje o katerem govori.


Tudi tokrat sem izbrala resnično zgodbo, tokrat moškega avtorja. Ugotavljam,da v glavnem izbiram ženske avtorice. Mnogi so me svarili pred njo- "ne jo brat, ker je žalostna." Nekaj mesecev sem jo čakala in končno pričakal, torej moram biti dovolj zrela zanjo, da sem jo dočakala.
Torej

za mesec april

sem izbrala knjigo

Pride ženska k zdravniku

Ray Kluun

Mnenja o knjigi so različna, ne glede na to, da je knjiga prevedena v več kot 20 jezikov in naj bi prejela literarno nagrado. Knjiga žensk ne more pustiti ravnodušnih po nobeni plati. Zlahka se lahko vživijo v bolnico z rakom na prsih (tudi meni bi se to lahko zgodilo) in jezo nad nepoboljšljivim ženskarjem, ki ima ženo sicer čisto rad, a kaj ko je okoli njega še toliko drugih žensk. Ne zresni ga niti ženina bolezen, niti 3 -letna hčerka. Brezupen primerek PetraPana. Ker je knjiga vsaj delno avtobiografska, še toliko huje. Napisana je preprosto, z obilo humorja, kolikor ga je v taki zgodbi sploh mogoče. Zdravniki pa so do pacinetov povsod enako grobi.

Literarna raven dela je sicer vprašljiva, a zato knjiga ni prav nič manj berljiva.

Odlomki: ..."Resnično upam, da bom ljudem nekaj pustila in da bodo ti nekoč to tudi povedali. Prepričana sem namreč- in ne samo zdaj, ko sem bolna-, da mora človek, če si v življenju nečesa resnično želi, to tudi storiti. Da moramo uživati vsak dan, saj nikoli ne vemo, kaj nas čaka kasneje."... str. 349
..." Carmen svojemu življenju ne more dodajati dnevov, zato pa dnevom dodaja življenje. "... str.310


Tale opis, ki sem ga našla tukaj me v bistvu ne preseneča.Kaj ni tak današnji svet oz. način življenja??? Na prvem mestu- jaz in moje potrebe!!
Noja, ne bom sodila. Knjigo si že dolgo želim prebrati in končno sem prišla do nje, zato grem brat.

knjiga za mesec marec

Knjiga prejšnjega meseca je simpatična, lahko berljiva in občasno ti da misliti, težko pa rečem,da bom še kdaj posegla po njej. Mogoče zato, ker imam raje resnične življenjske zgodbe, te me vedno navdihnejo.
Zato sem tudi ta mesec izbrala še eno resnično življenjsko zgodbo.Torej

za mesec marec

sem izbrala knjigo

Otrok džungle
Sabine Kuegler

Menda gre za trilogijo: Otrok džungle ( prva knjiga), Klic Džungle  (druga knjiga),  Plenilka in Plen  (tretja knjiga). Mogoče sem zamešala vrstni red. A vse govorijo o mladenki, ki se je iz Indonezijske divjine vrnila v svojo rodno domovino, Nemčijo. Takole jo napoveduje spletna knjigarna Felix in tako je zapisasno na hrbtni strani knjige:

O deklici, ki je prišla iz kamene dobe

"Rada bi vam povedala zgodbo, zgodbo o dekletu, ki je odraščalo v drugi dobi ..."

Ena najbolj nenavadnih življenjskih zgodb našega časa se začne, ko Sabine Kuegler, petletna hčerka nemških jezikoslovcev in misijonarjev, prispe v Zahodno Papuo (Indonezija). Svojo mladost preživi sredi pragozda pri plemenu ljudožercev, ki še danes živijo kot v kameni dobi in opravljajo stare obrede ubijanja. Odrašča z otroki džungle, od katerih se nauči, kako s puščico ustreliti strupenega pajka in kako okusne so lahko pečene žuželke. Narava je bila njeno igrišče, džungla njena domovina.

Ko se s sedemnajstimi leti vrne v Evropo, da bi dokončala šolanje, se ji zdi sodobni svet veliko nevarnejši od življenja v pragozdu. Se bo otrok džungle v njej lahko prilagodil hitremu ritmu velemest?

knjiga za mesec februar

Evo in je že konec januarja. Čas,da napovem naslednjo knjigo oz. knjigo za mesec februar.
Knjiga meseca januar me je prijetno razvedrila in upam,da je tudi vas.
Tokrat pa sem izbrala knjigo,ki mi jo je priporočila moja sestrična ( daljna) Katja.

za mesec februar

sem izbrala knjigo

Pet oseb, ki jih srečaš v nebesih
Mitch Albom

knjiga za mesec januar

Lani ta čas  sem sklenila, da bom vsak mesec najavljala eno knjigo. Začela sem s knjigo KOLIBA. Še vedno ena najljubših knjig. Seveda bomo tudi letos brali.
Pri izboru današnje knjige sem si  pomagala s tem blogom, kjer je mojo pozornost pritegnila knjiga nizozemskega avtorja. torej:

za mesec januar

sem izbrala knjigo

Ko sreča trešči kot strela

Guus Kuijer

knjiga za december

        November je bil zame zelo pester od priprav na Miklavža, učenje, izpit, ustvarjalna delavnica nakita... tako,da mi je za knjigo Šabono zmanjkovalo časa in volje.Prav gotovo pa jo bom po Miklavževem vikendu z veseljem ponovno prijel a v roke.

       Mesec december je zame pravljičen mesec, mogoče zaradi krajših dnevov, ko se človek skrije nekam na varno in toplo, mogoče zaradi vse peke, ko cela hiša diši po klničkih, cimetu (vsaj pri nas doma),mogoče zaradi vsega ustvarjanja, mogoče zaradi vseh dobrih možeh, ki nas obiščejo Miklavž, Božiček ali Dedek Mraz, mogoče...

Za mesec december sem izbrala knjigo

PRAVLJICE

Hans Christian Andersen

Zakaj pravljice?

Enostavno zato,da se v teh mrzlih večerih stisnemo nekam na toplo, se udobno zavijemo v kakšno priljubljeno odejo, tisti, ki imate še majhne otroke, jim na glas preberete kakšno Andersonovo pravljico,mi drugi pa si pričaramo lastno pravljično vzdušje in  za nekaj trenutkov se posvetimo svoji nežni otroški duši, ki še vedno živi v nas.

Jaz se težko odločim katera mi je najljubša, če pa že, potem izbiram med Deklica z vžigalicami in Slavec, pa še Palčica mi je všeč in Mala morska deklica. ah ja, Andersena imam enostavno rada.

Sporočite mi svojo Andersonovo najljubšo pravljico.

Želim vam veliko lepih pravljično obarvanih večerov.

knjiga za november

Nad Alamutom sem obupala. Priznam. Medtem ko sem, knjigo za mesec oktober požrla.Najbrž mi bolj ležijo resnične življenjske zgodbe.Carmen zelo lepo opisuje islamsko življenje žensk. Vedno sem verjela, da ženske lahko vplivamo na svet- da je lepši ali pa grši. Še vedno verjamem, da so mame tiste, ki vzgajajo moške, svet ne glede na vero. A najbrž jaz lahko tako trdim, saj sem izobražena, imela sem vse možnosti v življenju, vse mi je bilo dovoljeno, medtem, ko islamskim ženskam ni. Ampak po tej knjigi razumem, da če bi imele malo več volje, bi tudi njihovo življenje med njihovimi štirimi stenami lahko bilo drugače.

Za mesec november sem izbrala knjigo

ŠABONO

Florinda Donner

Šabono je naziv za indijanska naselja v pragozdovih južne Venezuele in severne Brazilije. Florinda Donner, antropologinja, ki je preživela leto dni v enem od njih, opisuje svoje življenje med Itikoteri. Ločeni od civilizacije živijo kot v pravljici – družijo se z duhovi, pogovarjajo se s pticami in z živalmi, sporazumevajo se bolj s pogledi in z dotiki kot z besedami. Pozabljajo na preteklost in ne mislijo na prihodnost.

Florinda Donner je stopila v svet čarovništva in zdravilcev, ki si predajajo starodavna vedenja, med bivanjem v nekem mestecu na severu Venezuele. Kot je Carlos Castaneda predajal nauke dona Juana, Florinda Donner natančno poroča o dogodkih, v katerih tudi dejavno sodeluje. Njena pripoved se odlikuje po izjemno natančnih opisih sveta, v katerem se ljudje sporazumevajo v jeziku čarovništva in sanj.

knjiga za oktober

S težkim srcem priznam,da se še nisem prebila skozi Alamuta, me pač ni potegnil vase.KOmaj dohajam vsej tisti islamski hierarhiji. Al' pa je premalo deževnih dni,da bi ždela za knjigo več ur.
Vseeno sem se odločila, da najavim knjigo za oktober. Želela sem ponovno eno knjigo iz resničnega sveta. Želela sem eno drugo, a je žal izposojena, pa upam,da jo bom lahko napovedala naslednji mesec.

Za mesec oktober sem izbrala knjigo

Kraljevina izza Tančice:

Moje življenje v Savdski Arabiji

Carmen Bin Ladin

Leta 1974 se je Carmen Bin Ladin, Iranka po materi in Švicarka po očetu, poročila z Jeslamom Bin Ladnom, enim od številnih bratov iz velikanske in vplivne savdske družine Bin Laden, iz katere prihaja tudi njen danes najbolj znani član Osama.

Vstopila je v kulturo, ki je ni niti poznala niti razumela. Da bi obvarovala svoje hčerke pred strogimi omejitvami te dvolične, zagonetne in z globokimi nasprotji prežete islamske družbe, se je leta 1985 za vedno vrnila v Švico in se ločila od Jeslama.

Njeni spomini so eno redkih neposrednih pričevanj o življenju ženske v tradicionalističnem, moškem šovinističnem islamskem okolju, pravzaprav o življenju ženske v haremu, hkrati pa je Carmen tudi ena redkih žensk, ki je, resda ob pomoči svojega moža, dobila tudi širši vpogled v notranji ustroj in delovanje skrivnostne in zagonetne puščavske kraljevine Savdske Arabije

knjiga za september

Knjiga [psi] iskreno priznam, mi je bila velik izziv. Najprej zaradi svoje debeline ( 777 strani), kakor tudi vsebine. Začetek knjige mi je bil zelo zanimiv in celo všeč, a nekaj poglavij kasneje se mi je zdelo,da berem znanstveno fantastiko. Ko sem se prebila do sredine,mi je knjiga postajala ponovno všeč in vedno bolj sem jo razumela. Tematike te knjige JE zanimiva. Najbrž se strinjam,da ko jo enkrat prebereš nisi več isti človek ( zame sicer to velja skoraj po vsaki knjigi) in da vsakič nadalje, ko jo prebereš, se ti zdi,da bereš drugo knjigo. Kdor rad razmišlja in ima rad izzive, je to prav gotovo prava kjniga zanj/o.

Za mesec september sem izbrala knjigo

Alamut

Vladimir Bartol

Priznam,da sem si to knjigo izbrala predvsem zato, ker imava z avtorjem enak priimek. Večkrat so me vprašali, če sva kaj v sorodu. Pa nisva. Nekoč sem nekje slišala, da spada knjiga Alamut med najbolj brana slovenska dela. Menda je bila celo v maturi.In zdaj,  ko prebiram po netu o vsebini knjige, o življenjepisu pisatelja me je še bolj pritegnila.

knjiga za avgust

Če sem se v juniju komaj  prebila skozi knjigo Prevzetnost in pristranost, pa sem v juliju ne le prebrala Belo Masajko, ampak sem še isti teden prebrala nadaljevanje te knjige- Zbogom Afrika in Vrnitev v Barsaloi.  Vse tri knjige so mi bile zelo všeč. Pripoved je lepa, zanimiva in tekoča.

Petra abrahama že poznate. Za svoj rojstni dan je dobil knjigo, ki je pritegnila mojo pozornost. Zanimiv naslov, zanimiv izgled knjige,taka skrivnostna knjiga. Knjiga ima celo svoj link.Torej:

Za mesec avgust sem izbrala knjigo

[psi]

[psi] je na moč nenavadna knjiga, ne boste je mogli primerjati z ničimer, kar ste prebrali doslej. Pravzaprav sploh ni knjiga, ampak ključ, ki bo človeštvu nekega dne vrnil ljubezen. Gre za starodavno resnico, zapisano sedmič, tokrat v najčudovitejšem jeziku malega naroda.

Morda najbolj presenetljivo od vsega je, da knjiga, ki ima obliko romana in je tako dostopna vsakomur, razkriva sedem največjih skrivnosti človeštva s povsem različnih področij. Pisec ta razkritja navaja kot dokaz, da te knjige v resnici ni ustvaril on, ampak razum, o katerem doslej nismo vedeli ničesar.

Pisec je knjigo videl v enih samih sanjah, v katerih pa sam ni bil razkrit. Tako bo tudi knjiga predstavljena brez pisca, saj ta meni, da bi bilo nadvse domišljavo, da bi se postavljal s takšnim delom. Ki ga je v resnici ustvarilo Življenje. (vir)

knjiga za julij

Komaj sem se prebila skozi knjigo prejšnjega meseca. Težave mi je delal ta prefinjeni stari jezik. A je bilo vredno. Pravzaprav jo bom pogrešala. Vladuška hvala za predlog.

Že dolgo si želim prebrati to zanimivo resnično zgodbo zaljubljene ženske, ki je zapustila vse in sledila svoji ljubezni.

Za mesec julij sem izbrala knjigo





Bela Masajka

Corinne Hofman

Seveda prekopiram vsebino iz spleta, da podam kakšno informacijo o knjigi, in tako bom tudi tokrat.

Corinne Hofmann je pri sedemindvajsetih letih odšla s svojim dolgoletnim fantom na dopust v Kenijo. Tam je na trajektu zagledala Masaja in se je vanj takoj zaljubila. Svojega fanta je pustila in se preselila v Kenijo, v upanju, da bo imela srečno življenje s svojim Masajem po imenu Lketinga. A se je zmotila. Zaradi dveh različnih kultur, evropejske in afriške, je bilo takšno življenje nemogoče. Ker pa je končno našla veliko ljubezen svojega življenja in z njo dobila otroka, se ji ni bilo problem prilagajati in samoodrekati. Ampak to ni bilo vedno lahko, saj je hitro ugotovila da so v njihovem svetu ženske manj vredne in poniževane. To je hotela spremeniti in dokazati, da temu ni tako. Zato se je začela postavljati na svoje noge s svojim lastnim načinom življenja. Ko prebereš to zgodbo, lahko spoznamo, kam lahko ljubezen človeka pripelje.


Se že veselim vaših mnenj in vaših izkušenj v zvezi s predlagano knjigo.

otroci so tega vredni

Pred nekaj tedni je nastala tale rozasta voščilnica po naročilu za krst deklice. Na roza podlago sem prilepila embosiran bel papir s cuttlebug-ovo pikčasto srajčko, na zgornji in spodnji rob sem nalepila plastično girlandico, ki sem jo dobila od Angie, ko sem bila v Angliji. Prilepila sem prav tako embosirano svečko, pentljico in krogec z napisom, ki je obrobljen z naštancanimi belimi metuljčki.

Zakaj sploh krstimo otroka? Zgolj iz globoke vere? Zaradi vraževernosti? Zato, ker je tako prav?

knjiga za junij

 

Objavljam naslednjo knjigo

knjižnega kluba bralcev bloga

 Življenje je lepo
Tokrat sem se odločila  za Vladuškin predlog oz. njeno najljubšo knjigo

Za mesec junij sem izbrala knjigo





Prevzetnost in pristranost

Jane Austin

Splošno je znano, da si bogat in samski moški mora želeti žene, pravi prvi stavek romana Prevzetnost in pristranost, enega izmed najbolj humorističnih in popuarnih romanov zadnjega časa.

Elizabeth Bennet nam prikaže življenje plemstva na angleškem podeželju v 18. in 19. stoletju. Dobro spoznamo položaj žensk, ki je bil odvisen od položaja družine in izbire parnerja. S poroko so si ženske lahko pridobile višji status, a Elizabeth to ravno ne gane.

Imenovali so jo dvoje src

Imenovali so jo dvoje src

Marlo  Morgan

Mnogi, ki me spremljate na mojem blogu, veste,da sem teden nazaj potovala k moji "drugi" mami v Anglijo. (Mimogrede prisrčna hvala za vaše dobre misli, želje, skratka za vašo podporo. Vladuška, tebi še posebej hvala za angelčka.) Potovanje je trajalo skoraj 8 ur v eno smer. Se pravi veliko, veliko časa tudi za branje. In tako sem uspela prebrati knjigo izbrano knjigo za mesec maj še pred sredino tega meseca. Ta knjiga, kakor tudi knjigi Ob reki Piedri sem sedela in jokala ( Paulo Cuelho) in Prelomno leto 2012 ( Dianne Cooper) so me spremenile, spremenile so mi pogled na mnoge, mnoge stvari. V bistvu so še bolj poglobile mojo vero v Boga.

knjiga za maj

Ta mesec objavljam samo eno knjigo, saj sta mi dve knjigi na mesec prevelik zalogaj. Pa zdaj je pomlad že tu in bomo najbrž vsi malček več zunaj na vrtovih, njivah, kolesih, hribih, skratka zunaj na sončku.

Za mesec maj sem izbrala

Imenovali so jo dvoje src

Marlo Morgan

To knjigo mi je že decembra predlagala moja prijateljica in sočlanica Art of living-a. Knjiga je zelo iskana, zato sem morala malček počakati nanjo. Zdaj pa jo imam. Mnogi ste jo najbrž že prebrali. Menda ni lepše knjige. Vam povem, ko jo preberem. Do takrat pa nekaj o knjigi najdeno v velikem svetu spleta.

Imenovali so jo dvoje src je izjemno zanimiva leposlovna pripoved o duhovni odiseji Američanke v Avstraliji. Zgodba o pogumni ženski, ki je potovala z avstralskimi domorodci in spoznala čudovite skrivnosti in modrost zelo starega plemena: kako navezati stik z naravo in kako zaupati in verovati svojemu notranjemu vedenju in vodstvu.

Še tale opis knjige sem našla na spletu:
Imenovali so jo dvoje src predaja enkratno, pravočasno in pomembno sporočilo vsemu človeštvu: če se bomo naučili spoštovati vsa živa bitja in živeli v sozvočju z Zemljo, lahko rešimo svet pred uničenjem.


Knjigo sem napisala po resničnih dogodkih in navdihnila mi jo je resnična izkušnja. Videli boste, da nisem imela beležnice pri roki. Predelala sem jo v roman, da bi zavarovala majhno pleme avstralskih aboridžinov pred vmešavanjem zakona. Izpustila sem podrobnosti in tako počastila prijatelje, ki ne želijo biti prepoznani, pa tudi zato, da ne bi razkrila skrivnega mesta našega svetega kraja.
Prihranila sem vam tudi izlet v knjižnico, saj sem zajela pomembne zgodovinske podatke. Lahko vam prihranim tudi izlet v Avstralijo. Današnji položaj avstralskih aboridžinov lahko vidimo v vsakem evropskem mestu, kjer temnopolti ljudje živijo v getih in jih je več kot polovica brezposelnih. Zaposleni opravljajo težaška dela; njihova kultura je pozabljena.
Vse to se je zgodilo tudi z ameriškimi domorodci, ki so jih ogradili v rezervate in celim rodovom prepovedali opravljati svete obrede. Ne morem pa vam prihraniti sporočila mutantom ...
Ne govorim v prid avstralskih domorodcev. Govorim le za maloštevilen narod, ki ga imenujem Ljudstvo divjine ali Starodavni.
Vsi imamo v sebi divjino, v kateri doživljamo izkušnje, ki nam pomagajo rasti; po naključju so se moje resnično dogodile v avstralski divjini. In storila sem, kar bi gotovo storil tudi ti.
Ko boš listal po knjigi, naj se ljudje v njej dotaknejo tvojega srca. Moje besede so angleške, a njihova resnica je nebesedna.
Predlagam ti, da okusiš sporočilo, sprejmeš, kar je v njem dobrega zate, in izpljuneš preostalo; navsezadnje je to univerzalni zakon.
V duhu izročila puščavskih ljudi sem prevzela še eno ime, ki odseva nov dar.
Lep pozdrav,
Potujoči jezik

***

In saj veste

Kot vselej in vsakič in od vsakogar

bom tudi tokrat vesela vaših komentarjev.



knjigi za april

Ta mesec objavljam dve knjigi ( kot že prejšnji mesec), eno po moji izbiri in eno po izbiri moi.
Pri iskanju slikic za objavo tega prispevka pa sem naletela na tale blog, najbrž se bom večkrat obrnila nanj pri izbiri knjige meseca za naš knjižni klub bralcev bloga življenje je lepo.

Za mesec april sem izbrala

Ob reki Piedri sem sedela in jokala

Paulo Coehlo

Nismo rojeni le zase

Nismo rojeni le zase

dr. Marko Pavliha

podnaslov "beležke učenca duhovnosti".

»Najtežje je pisati o modrosti, sreči, ljubezni, sočutju in o vsem tistem hrepeneče neoprijemljivem, za kar smo negotovo prepričani, da nam manjka med odkrivanjem   smisla življenja in hlastanjem za popolnim zadovoljstvom. Po desetletjih študija, garanja, pehanja in plezanja po družbeni lestvici mi je končno kristalno jasno, da me najbolj osrečujejo moja ženička, hčerka, sin, starši, tašča, tast in preostala družina, varen dom s psičkom na čelu, mati narava, branje, pisanje, poučevanje, glasba, nekateri športi in potovanja.»  S temi besedami začenja svojo knjigo   z naslovom Nismo rojeni le zase   dr. Marko Pavliha. V knjigi, ki nosi podnaslov Beležke učenca duhovnosti, želi avtor z nami deliti svoja razmišljanja o temeljnih vrednotah našega bivanja. O tistih preprostih rečeh, ki jih v pehanju za materialnim bogastvom, ugledom in prestižem, velikokrat ne znamo ali nočemo videti. Če avtor svoja razmišljanja začenja s » pomenkom z zrcalom«, pa jih končuje s povsem » praktičnimi navodili za uporabo življenja«. Zato je ta knjiga s številnimi citati in obsežnim seznamom literature, ki nam jo avtor priporoča v branje za »poglobljene duhovne urice« , koristen bralni pripomoček za vse, ki bi v zrcalu radi ugledali svojo pravo podobo.

V knjigi avtor želi z nami deliti svoja razmišljanja o temeljnih vrednotah našega bivanja. O tistih preprostih rečeh, ki jih v pehanju za materialnim bogastvom, ugledom in prestižem velikokrat ne znamo ali pa nočemo videti. Če avtor svoja razmišljanja začenja s "pomenkom z zrcalom", pa jih končuje s povsem "praktičnimi navodili za uporabo življenja".

Knjiga je res sočna, lahko berljiva in zabavna, mirne duše lahko rečem še poučna povrh. Avtor dejansko naniza izkušnje,izjave in modre misli veliko število mislecev, avtorjev, modrecev, znanstvenikov in še mnogo , mnogo drugih. Naj jih samo nekaj naključno naštejem Oscar Wilde, Janez Kranjc,Honore de Balzac, Michael Jordan, Mark Van Doren, Tim Kasser, Aristotel, John  Dryden, Janez Menart.........

Priznati moram,da sem tudi sama želela napisati takšno knjigo, a moj  besedni zaklad ni tako bogat kot Pavlihov, oz. ga ne znam tako dobro uporabiti, kot je to storil avtor te knjige. Moj prvi poskus lahko preberete tukaj. Manjka pa mi še veliko modrosti in poguma za tak korak. Pavlihova knjiga je ena taka knjiga kot bi ponovno brala vse tiste " modre" knjige, ki sem jih do sedaj prebrala v zadnjih 10ih letih.Tudi avtor naniza na koncu svoje knjige iz katerih je črpal svoje sedanje znanje in duhovno bogastvo, sam temu seznamu pravi- za poglobljene duhovne urice. Že ta seznam je veliko vreden.

Moi je že dobila knjigo z avtorjevim podpisom,in če še kdo želi to lepo knjigo tako vsebinsko kot oblikovno ( celo knjigo prepletajo metuljčki,ki so pritegnili moj pogled), naj mi sporoči. Jo dobi s podpisom vred. Nekaj jih je še na zalogi.

Prav vesela pa sem, da sem odkrila avtorjev blog, ki me zabava tako kot njegova knjiga.

Kot vedno, me tudi tokrat zanimajo vaša mnenja, izkušnje, pripombe.

Zato ♥hvala♥ za vaše komentarje.