sreda, 27. oktober 2010

Zadnjih dvajset let-doba zorenja

3.del
Delala sem najprej v bazenu, kar mi je bilo vredu, a ne za dolgo. Kmalu so me premestili v strežbo. Poiskala sem pravno pomoč, saj bi mi morali dati enakovredno delovno mesto, kot sem ga imela prej, a da bi lahko to storili, bi morali nekoga drugega premestiti. To pa bi prav gotovo povzročilo težko delovno klimo. Takrat pa so se začele moje zdravstvene težave. Zamirala mi je leva roka. V strežbi pa to ne gre. Ker sem večkrat koristila bolniško, so me sodelavci grdo gledali. V tistem obdobju pa je tudi mož vedno bolj postajal nesrečen. Ni več užival v svoji službi, ravno nasprotno. Začel je iskati alternative. Želel se je umakniti s ceste. Za nameček nas je stresel še velikonočni potres. Naši hiši in nam se ni zgodilo nič hudega, hvala Bogu. Vedno bolj napeto pa je postajalo v službi. Najprej sem pristala na štiriurni delavnik, dokler ne bi upokojili eno receptorko, to naj bi bilo nekaj mesecev. A ker mi je »šefica« pisala občasno tudi 12 urne izmene, se mi to ni izšlo. Plačevala sem več varstva, kot pa sem zaslužila, zraven tega, da sem delala  delo, ki ga nisem marala in pa še zdravstvene težave sem imela.  Po eni prejokani noči, češ da si nisem zamišljala takšnega življenja, sva se z možem odločila, da ostanem doma. To je zame bilo hudo ponižujoče. Kdo pa v teh časih pusti službo? In to z dvema otrokoma in dolgovi? To je bila moja naslednja faza depresij. Tri mesece nisem upala ven iz hiše. V nakupe sem šla ob najbolj možni zgodnji uri, da ne bi koga srečala. Imela pa sem moje fante, imela sem dom, kamor pripadam. In imela sem Oprah show. Nekega dne, ko sem se tako sama sebi smilila, in sem se pogovarjala s svojo sestrično Demi, mi je svetovala, da naj imam pa kakšen krožek na šoli. Moj prvi odgovor je bil: »Saj nič ne znam.«  Spominjam se, da sem cel vikend razbijala glavo, da nekaj pa že moram znati. Seveda znam plesti pa kvačkati pa še kaj bi se našlo. Že kot otrok pa sem zelo rada ustvarjala. Tako- odločila sem se,da bom imela ustvarjalni krožek. Res takoj v ponedeljek sem šla v šolo in vprašala ravnatelja, če bi lahko imela prej omenjeni krožek. Ravnatelj je dal zeleno luč.  Nekaj trenutkov po pogovoru z ravnateljem k meni pristopi pomočnica ravnatelja ter mi ponudi vodenje turističnega krožka in me obvestila, da zavarovalnica Maribor išče zastopnika. Na oboje sem najprej odgovorila negativno, a sem se kmalu premislila. Odločila sem se, da poskusim.

Ni komentarjev: