sobota, 13. november 2010

uvod




poglavje UVOD


Že od svojega ranega otroštva sem želela biti pomembna in znana. Kot deklica sem si želela, da bi postala slavna in lepa igralka, a  govorili so mi, da sem grda in da nič ne znam. Nato sem se začela oklepati manj sanjskih želja. Želela sem si le še prijeten dom in svojo družino. Ostale stvari, se mi je zdelo, da jih  bom že kako dosegla. Prijeten dom in družino se mi je zdelo, da je težje doseči. Po vsem kar sem videla in doživela kot otrok, je bil prijeten dom in srečna družina zame absurd. Ampak jaz sem globoko v sebi bila pripravljena. Bila sem pripravljena iti čez gore in morja. Presenečena sem bila, ko sem spoznala, da to sploh ni bilo tako težko. Le svoje vloge nisem znala "odigrati" oz. živeti. Kar naenkrat sem bila na svojem vrhu in nisem vedela, kaj tam počnem. Posegala sem po knjigah in se učila življenja; učila sem se od svojega sina, a kar nisem znala živeti. Zdelo se je, da si ne zaslužim. Sledile so tragedije za tragedijo in ko sem zaradi ene skoraj izgubila um, sem se prebudila. Ko sem skoraj obupala nad življenjem, sem se ponovno rodila.



mojemu očetu je bila ta slikc še posebej všeč.
rekel je, da na njej zgledam kot filmska igralka.

Nekoč sem se smilila sama sebi, vsaka težava je bila zame ponovno kaznovanje in tragedija, nisem mogla verjeti v dobra načela, ker so se vedno izjalovila.

Celo življenje bom hvaležna dejstvu, da sem se naučila brati in pisati. Brez tega znanja ne bi mogla nikoli prebrati toliko dobrih, zelo dobrih knjig in še manj bi mi uspelo napisati to knjigo/ blog.

Z velikim strahom pred neuspehom sem pričela pisati svojo prvo knjigo/ blog, a sem se predala izzivu, vzela zvezek  v roke in napisala prve stavke. Zelo sem bila ponosna na to.
Knjige sem začela brati po rojstvu prvega sina ( torej pozno), izvzemši knjige domačega branja in knjige Corette Scott King- Živela sem z njim- Martin Luther King, nekatere knjige sploh nisem razumela, zato je dolgo trajalo preden sem odkrila prave za mojo dušo oz. duhovno rast.

Danes, ko pišem te stavke se še vedno učim živeti, in ni še vse tako idealno kot bom to prikazovala v nadaljevanju te knjige ( v poglavjih oz. postih), ampak sem na pravi poti. To pa vem, da sem.
V moji knjigi ne bo nič novega, kar že drugi niso odkrili oz. je odkrito. Povedano bo z mojimi besedami, z mojimi občutji, na moj način, na podlagi mojih izkušenj. Mnogi se boste prepoznali v moji zgodbi, mnogi ne, a ko vsi skupaj dobro premislimo, bomo ugotovili, da smo si v bistvu vsi enaki, le v izražanju drugačni. Tudi sama sem prebrala precej knjig in se iz njih učila. Nekaj let sploh nisem razumela, kaj berem, v čemu je bistvo. Le iskala sem , iskala in zopet iskala. Iskala sem ključ do sreče, do zadovoljstva. Iskala sem dokler nisem doživela " tragedijo", takrat pa sem začela razumeti bistva. A od razumevanja do znanja je bila zahtevna pot. Da me boste razumeli tudi vi , moram začeti od začetka.


naslednje poglavje POT- USODA

Ni komentarjev: