Danes smo v bovški cerkvi pripravili miklavževo predstavo. Najprej smo se znašli v učilnici, kjer nas je učiteljica povprašala, če vemo kateri patron danes goduje, pa je Martin hitro ugotovil, da smo njegov god praznovali prejšnji mesec. Vmes pa je Meto zanimalo, če praznujemo god mafijskega patrona, saj je sinoči gledala en tak film, kjer so iskali nekega patrona. Učiteljica jo popravi ter obrazloži,da praznujemo god sv. Nikolaja. Miklavž, kot ga poznamo mi, je živel v sedanji Turčiji kot škof, ki je po svojih starših podedoval veliko premoženje, a ga je vsega dal revnim. Učiteljica je ob projecirani predstavitvi (slideshow) povedala priliko o dveh žakljih pšenice, ki nista manjkala na ladji. Otroci so se strinjali, da je to res čudež. Nato je učiteljica povabila vse otroke v cerkvi, da se preštejejo, da bo Miklavž vedel koliko otrok ga čaka v cerkvi. Vsak peti otrok pa je moral namesto številke reči Miklavž.Nakar so priplesale vile v ozadju čarobne melodije. Začudenim otrokom so zaupale, da so videle Miklavža in povabile otroke, da ga s skupnimi močmi pokličejo, da bi ja ne zgrešil pot. Pred njim so najprej zavihteli trije strašni parkljci, kmalu za njimi pa je le prispel Miklavž v družbi lepih angelčkov.
Miklavža je zanimalo, če so otroci pridno molili ter ubogali starše in učitelje.Skupaj z njim so otroci zmolili sveti angel. Miklavž je svetoval otrokom, naj bodo prijazni eden do drugega, naj imajo odprto srce za manj srečne otroke in naj se veselijo vsakega dne posebej. In tako je začel deliti darila majhnim in malo večjim otrokom. Angelček pa je vsakemu otroku podal majhno ovčko za domače jaslice, ki naj jih otroci postavijo na sveti večer.
Tudi župnik Viljem je dobil darilce...zgleda je bil tudi on priden
Takole še skupinska slikca.
Miklavž s svojimi pomočniki je obiskal dve cerkvi sv.Urha v Bovcu in cerkev sv.Štefana v Logu pod Mangartom.Nato je nadaljeval pot naprej k drugim cerkvam in pridnim otrokom.
Zdaj grem pa tudi jaz v mižule. Vmes sem Miklavžu spekla sveže piškote,pssst nekaj jih bom nesla v farovž, pa ne povedat. Nastavila bom še svoj štumfek in zbežala v deželo sanj.
p.s. Romeo Černuta- hvala za slikce.
Ni komentarjev:
Objavite komentar