petek, 20. januar 2017

Dober konec in slab začetek ali vse bo še dobro


Definitivno se štejem med  hvaležne in privilegirane ljudi.
V otroški reviji Mavrica sem zasledila sledeč zapis:
Če bi bili vsi prebivalci na tem svetu doma v vasi, 
v kateri bi živelo 100 ljudi, potem bi imela vas 57 Azijcev,
21 Evropejcev, 14 Američanov, 8 Afričanov.
V vasi bi živelo 52 žensk in 48 moških.
Med njimi bi bilo 30 belcev in 70 nebelcev,
30 bi bilo kristjanov in 70 nekristjanov, 
6 prebivalcev bi imelo 59% bogastva in vsi bi bili iz ZDA. 
Kar 80 bi jih živelo v revščini, 70 bi bilo neizobraženih, 
50 bi jih trpelo zaradi lakote in podhranjenosti, samo 1 bi imel računalnik in 
samo 1 bi imel visokošolsko izobrazbo.
Če imaš doma poln hladilnik, si oblečen, imaš streho nad glavo, 
si bogatejši kot 75% prebivalcev sveta.
Če bereš te vrstice, imaš izjemno srečo, 
saj nisi eden izmed dveh milijard, ki ne znajo brati!

Z Žigo sva skupaj tole prebrala prejšnji mesec, 
torej decembra.
Decembra se človek sooča z različnimi izzivi:
zaključkom leta,
obdarovanjem,
srečanjem s prijatelji in sorodniki, 
z oblikovanjem novih načrtov,
s čarobnostjo praznika Božiča-
rojstva luči......


Moj december je vedno kaotičen, 
v glavnem še v mejah dobrega okusa.
Zadnji december pa je bil zame še posebej pester, saj sem dobila službo-
v tajništvu žičnice Kanin.
Po skoraj 4ih letih smo končno ponovno odprli smučišče Kanin.
Zame in za premnoge domačine je to novo upanje.
In kar nekaj dni nisem mogla verjeti, da sem resnično dobila službo in 
da delam v krasnem timu.
Še veliko improvizacije je še,
a kjer je volja, ni nikakršnega problema.
Ponovno sem bila zmedena, 
po svoje sem se veselila, da mi je uspelo, 
a po drugi strani gledam svoja sinova, ki se tako trudita,
 da bi dobila kakšno delo in se sprašujeta o smislu življenja.
Žiga se je potolažil z zgoraj navedenim člankom,
saj ves čas pravi:
Jaz sem tisti, ki imam računalnik,
torej mi ni hudega.
In res...tudi meni ni hudega, a vseeno težko gledam TV o beguncih in lačnih,
težko gledam naravne nesreče v Italiji na obronkih, kjer sem lani romala,
nemalo sosedov in prijateljev nas je zapustilo za vedno,...
Da pa le ne bi slučajno  bila preveč srečna,
me je za dober teden polegla moja prva gripa po treh tednih krvavitev.
in joj, kako sem se smilila sama sebi.
In tako se obrača krog življenja,
zdaj gor in zdaj dol...
in vendar sem tista srečka jaz, ki imam od stotih edina računalnik....
in ne le računalnik...
imam mir,
varnost,
dom,
družino, zdravje (zaradi ene gripe, pa že ne bom jamrala),
 vero in upanje...

zato bo vse še dobro,
kajne?


Voščilnica, ki je nastala za sestro skavtinjo.
Lepim jo v Tinino galerijo, saj sem tudi tokrat uporabila njene šablone.


5 komentarjev:

*Urška* pravi ...

Čudovita voščilnica.Všeč mi je postavitev.

Tina Z. pravi ...

prekrasno si tole napisala in ustvarjala.
čestitke za novo službo, tudi jaz upam, da kaninu uspe.
pozdravi se!

oldpunca pravi ...

Seveda bo vse dobro! Čestitke za službo. Se veselim s teboj. Voščilnica pa je zelo lepa. :-)

Vladuška pravi ...

Ja, verjeti je treba, da bo še vse dobro. Čestitke za službo. Prikupna voščilnica.

Irena pravi ...

Lepa novica, da si dobila službo! Fanta jo bosta tudi, boš videla. Držim pesti. Ma dobro, gripa... Klinc gleda. Saj je mimo.