najstništvo

1.del

Torej preselila sem se v Bovec .  Z očetom sva živela pri teti Lizi in zadnje  tri tedne pouka sem začela  hoditi v osnovno šolo. Spominjam se, da mi  je bilo zelo neprijetno, saj sem zelo izstopala – predvsem po načinu oblačenja. Seveda sem bila oblečena po švedskii modi,če je bila to zadnja moda, ne vem. Moje obleke so bile v vseh barvah roza,  rumena, sinje modra, medtem , ko so drugi bili oblečeni v kavbojkah in belih ali modrih barvah. Tu in tam je kdo imel še kakšno rdečo ali rjavo obleko. Menda sem bila zelo lepa takrat, to mi še vedno pripovedujejo. Sama se nisem tako počutila. Zame se je svet podrl.Počutila sem se, da sem se  preselila v škatlo za čevlje. Morala sem začeti vse znova- znova se naučiti jezika, saj sem medtem že pozabila, kar sem se naučila v 1. razredu, na novo sem si morala pridobiti prijatelje, nov dom, da ne rečem popolnoma novo življenje. Moj oče se je kmalu vrnil na Švedsko, da bi se ločil od moje mačehe in uredil še mnogo drugih stvari na Švedskem, tako sem ostala v reji pri teti Lizi. Teta Liza je bila zelo stroga in nenavadna. Namenoma sem uporabila tak izraz, saj verjamem, da je ona vse počela z dobrim namenom, vsaj v njenih očeh. Iz liberalnega življenja, kjer si se smel izražati, kakor ti je srce poželelo, kjer ni bilo pomanjkanja, sem prišla v svet, kjer sem morala paziti kako se obnašam, predvsem pa na to kaj bodo ljudje rekli. Morala sem hoditi v cerkev, da so me ja vsi videli, kako sem pridna. V šoli sem morala biti pridna, paziti sem morala kako se oblačim, kako govorim,  skorajda kako diham.  Pri teti Lizi pa sem morala vse pojesti, kar mi je dala na mizo. Moram povedati,da sem se kot dvanajstletnica zredila 12 kg v dveh mesecih, češ da ne bodo govorili, da mi teta ne daje dovolj za jesti. Fizično sem dobesedno eksplodirala in od takrat imam težave s prekomerno težo. Moram  poudariti, da sem na Švedskem imela obratno izkušnjo. Pri devetih letih sem morala hoditi k šolski zdravnici, da so spremljali ali dobivam dovolj za jesti, saj sem bila izredno suha. Tudi umivanje je bilo omejeno. Z dvema decilitroma vode sem se morala umiti, kopanje je bilo dovoljeno le ob sobotah, ko smo zakurili bojler na drva. No, pa saj to je bilo značilno za mnoge domove v tistih časih. Zdaj si pa lahko vsak predstavlja, da se mi je svet dejansko obrnil popolnoma na glavo. V osnovni šoli mi je bilo prvo leto dobro, saj sem imela veliko podporo svoje daljne sestrične Demi. Ona je bila moja rešilna bilka v tistem času. A ker je malček starejša od mene in je morala naprej v svet po nova znanja, torej se je šla šolat, sem ostala nekako sama-