Danes sem ponovno bila blagoslovljena za izkušnjo, ki jo je težko opisati. Premalo besed, da bi lahko izrazile hvaležnost, ponižnost, skromnost, ki jo človek ob takšnem dogodku doživi.
Torej zakaj se gre?!
Približno en mesec nazaj sem na televiziji gledala neko oddajo, ko se mi je en starejši par zasmilil, ker sta izgubila vse svoje premoženje v jesenski poplavi. Pomislila sem: kako lahko jaz pomagam? Splet okoliščin in naključij (čeprav vanje že nekaj časa ne verjamem več) je naneslo,da sem od moje prijateljice, ki živi na Nizozemskem, prejela eno vabilo za pomoč potrešencem na Haitiju in kako so na Nizozemskem pravzprav otroci zbrali veliko, veliko denarja s čisto majhnimi aktivnostmi. Tako sem odločila za eno svojo akcijo in sicer da sama spečem torto in jo prodam svojim sodelavcem ter izkupiček namenim eni prizadeti družini. Zaposlena pa sem na Zavarovalnici Maribor, PE Nova Gorica, zastop Bovec. Svoj predlog pa sem tudi objavila na naši novi spletni strani
Heroj.si . Povabila pa sem tudi druge poslovne enote, naj s kakšno drugo akcijo pomagajo kakšni družini v stiski. Jaz sem spekla, menda okusno torto in jo "prodala" svojim sodelavcem. Denarja nismo zbrali ne vem kako veliko, a vseeno sem bila ponosna na svoje sodelavce,da so sodelovali v tej akciji.
 |
| dobrodelna torta |
En teden kasneje sva z direktorjem izkupiček nesla družini v Miren, ki je bila prizadeta ob poplavi. Gospa Irna je bila skupaj s svojo hčerko ganjena do solz. Jaz pa tudi. Njen iskren objem je odtehtal vse dvome in kritike, ki sem jih bila deležna ob tej akciji. Bila sem deležna tudi spodpude, da ne bo pomote!!! O tem lahko preberete kaj več na:
in zdaj še nadaljevanje te zgodbe...
Kot že rečeno sem povabila svoje sodelavce, da naredijo podobne akcije. V akcijo se je aktivno vključila naša
moi, ki je s svojimi čudovitimi voščilnicami zbrala denar za dve socialno ogroženi družini.
In danes sem imela to čast in privilegij, da sem lahko šla z njo k tem dvema družinama z različnima življenjskimi zgodbami. Slučajno sem bila na nekem izobraževanju v Mariboru in imela sem eno uro "luknje", da sva to akcijo izpeljali.
In ker današnja misel govori o svetlobi oz. plamenu v nas samih, se mi je zdela ta zgodba primerna za to priložnost.
Obe z Martino upava,da sva prižgali iskrice v očeh in srcih tem dvema družinama, pravzaprav sem prepričana, da sva in da sva jim polepšali, skupaj s sodelavci, prihajajoče praznike.
Martina- hvala ker si!
In če samo pomisliš, da si pravzaprav le sekundo ločen od takih žalostnih zgodb...je toliko večje zadovoljstvo, če komu lahko pomagaš, da si lahko
človek človeku.
 |
| moji angelčki od vsepovsod |
Ob tej priložnosti bi se rada zahvalila
- vsem, ki so sodelovali v najinih akcijah,
- vsem, ki na kakršenkoli način pomagate sočloveku
- vsem vam, ki prebirate moj blog ( in tudi kdaj kaj komentirate)
- vsem vam ustvarjalkam, ki me navdihujete na vaših blogih
- vsem vam, ki se kdaj nasmehnete meni in drugim
- vsem vam, ki pomolite tudi zame, moje bližnje in druge
- vsem vam, ki se trudite, da je naše skupno življenje na naši ljubi zemljici lepše
PRISRČNA HVALA!