Spomnila sem se časov, ko smo pri Demi (sestrični) preplesale cele popoldneve in vikende. To je bil najbolj "zglancan" parket daleč naokoli. Demina nona ( stara mama) nam je pod noge dala krpe in tako smo na gramofonske plošče, saj veste LP-jevke in singl-ce, plesale fokstrot in glancale parket.Uboga naša Pepca si je najbrž mislila:" Če že moram prenašati to glasno musko in polno hišo deklet, naj so vsaj tla čista.". Takrat smo poslušale Bee Gees, Abba, Beatles-s (itak), pa Rolling stones. Najbolj pa italijanske izvajalce-Pupo, Toto Cotugno, Gianni Morandi, Richi e Poveri...Plošče smo v glavnem drago kupovali v sosednji Italiji, še na propustnice oz. maloobmejne potne liste.Tudi ploščo od AC-DC smo imele. Kaj nismo bile čisto nore?!Joooj, ma je bilo pa luštno...mmmm
Takrat sem bila stara kot moja fanta zdaj
Mojim dragim, predragim prijateljicam se zahvaljujem za definitivno nepozabne spomine
in pošiljam še nekaj skomin
in
No, zdaj imam nove prijateljice in uživamo v drugačnih hobijih.
Odločila sem se,da vas povabim k sodelovanju, kateremu bo sledilo nagradno žrebanje.
Prosim vas, da v komentarju navedete tri najljubše stvari, ena izmed njih mora biti najljubša knjiga. Najljubše knjige bom dala v žrebanje in izžrebano objavila kot knjigo meseca v knjižnem klubu bralcev bloga življenje je lepo. Ostali dve stvari sta poljubni, kar vam ta trenutek pade na misel.
A je že kdo začel brati knjigo Koliba? Res jo prisrčno in toplo priporočam. Ne bo vas razočarala.
februarska knjiga knjižnega kluba bralcev bloga Življenje je lepo
podnaslov-pretresljiv boj posiljene Pakistanke
Ukradena čast je pretresljiva osebna izpoved o ženski, ki se je borila in zmagala, kljub vsem preprekam.Mukhtar Mai je doletela grozljiva usoda. Njenega dvanajstletnega brata naj bi videli z dekletom iz drugega klana, kar velja za onečaščenje. Vaški veljaki so zato takoj zbrali vaško skupščino in določili grozljivo kazen – zaradi domnevnega zločina njenega brata jo obsodijo na skupinsko posilstvo.Posiljena, ponižana in osramočena ženska bi morala narediti samomor, a Mukhtar Mai se odloči, da bo spregovorila, čeprav bo s tem tvegala svoje življenje in življenje svoje družine. Sama se mora boriti proti sistemu, ki ščiti moške in zatira ženske. Z izrednim pogumom pripelje posiljevalce pred sodišče in celo doseže, da jih obtožijo.Mukhtar Mai še vedno živi v svoji vasi in je postala vzor vsem tistim, ki se v Pakistanu in po svetu borijo proti nasilju nad ženskami. Še danes živi v strahu zase in za svojo družino, saj se boji odziva vlade in maščevanja vaških veljakov.
****
Knjigo sem kar " požrla". Je tanka, jezik tekoč in vsebina zanimiva. Vsebina je, žal, zelo kruta. Pakistankam prav gotovo ni najbolj enostavno v svoji domovini. Korana res ne poznam, ampak sem prepričana,da si Pakistanci, še posebej višje kaste, jemljejo pravico kot njim ustreza in ne kot veleva njihova sveta knjiga koran.Prepričana sem,da jim koran ne dopušča posilstev. Ženske pa tam posiljujejo kot po tekočem traku. Tak občutek dobi človek po branju te knjige. Vse tiste zgodbe ti jemljejo dih in se sprašuješ kako je to mogoče. Kaj res ženska nima nobene človeške vrednosti?! Ženska, ki je nekomu mati, pa sestra pa hči pa žena.
Ironično pa je da Pakistan dobesedno pomeni dežela čistih. Ta naziv se mi prav upira. Nič me ne gane, če je dežela čista in urejena, če pa človek, še posebej ženska, nima dostojanstva. Izpade hinavsko.
Sprašujem se- kaj naj sem vesela,da živim v Sloveniji?! Seveda sem vesela, ne morem pa biti brezbrižna do sočloveka, ki trpi. Priznam pa tudi, da se mi muslimanstvo še bolj upira po tej knjigi. Nikoli ne bom razumela njihovega razmišljanja- predvsem mislim na poniževanje življenja kot takega. Meni je življenje sveto- njim pa-kdo bi jih razumel?!
Kakorkoli ni mi žal,da sem jo prebrala. Žal mi je le,da ne morem ali pa ne znam veliko vplivati na situacijo žensk v Pakistanu.
Kot vedno, me tudi tokrat zanimajo vaša mnenja, izkušnje, pripombe.
Te dni sem ustvarjala to kar ste že ve ustvarjalke, ki vas spremljam, že ustvarile. Poizkusila sem tudi jaz. Najprej sem poskusila narediti torbico, ki jo je naredila tudi Martina. Po nekaj težavah z inči, ki sem jih nato reševala z googlom mi je nazadnje le uspela tale torbica. Torbico sem izdelala za Tinkaro, ki kmalu praznuje tretji rojstni dan. Dobila bo pa tudi svojo kreditno kartico :)
Tale knjiga je v seznamu najbolj branih knjig v naši knjižnici. Knjigo, ki sem jo izbrala za ta mesec je bila žal izposojena, zato jo bom objavila naslednji mesec.
Tudi tokrat vas vabim,da podelite svoje mnenje, izkušnjo, predlog ...
Tokrat sem izdelala voščilnico za strica, ki najprej praznuje 58.rojstni dan, takoj naslednji dan pa gre v zaslužen pokoj. Izdelala sem mu hiško,saj zdaj prodaja svoje stanovanje in bi si rad kupil majhno hiško-zanj in za teto.
Voščilnica ni mogoče najlepša, definitivno pa sem precej truda vložila v majhne detajle ( žleb, dva ptička na strehi, časopis v poštnem nabiralniku, hišna številka,pajčevina, muco,ki sem jo izrezala iz ene stare voščilnice in se igra s klopko volne, stoječo uro z utežmi, odeja na kavču, kavč sem ukradla Vladuški, sicer sem ga ročno narisala, portret...) Nisem najbolj zadovoljna z izborom barv. A zdaj je kar je.
Danes me je na mojem blogu čakala nagrada od Dijane♥
Hvala ti za nagradico in še posebeja,da si izbrala mene in da me obiskuješ!
Nagrada "Veter v hrbet" pravi:
1. Napiši o nagradi na svojem blogu in dodaj povezavo do osebe, ki ti jo je podelila.
2. Izberi 3-5 novih blogov, ki imajo manj kot 100 spremljevalcev ter dodaj povezavo.
3. Obvesti jih o nagradi na njihovem blogu.
Nagrado podeljujem:
januarska knjiga knjižnega kluba bralcev bloga Življenje je lepo
Podnaslov knjige: Če je Bog res vsemogočen in poln ljubezni, zakaj potem dopušča bolečino in zlo na tem svetu? Knjiga na to večno vprašanje ponuja neverjetno izviren in jasen odgovor.
Prebrala sem jo!! Povabila sem tudi bralce svojega bloga, da jo preberejo. Želela sem, da si izmenjamo izkušnje in mnenja o njej. Naj bom pa jaz prva. Meni je knjiga definitivno spremenila veliko pogledov na življenje in Boga. In to na bolje! Še bolj mi je utrdila tisto v kar sem dosedaj verjela. Želela sem nanizati nekaj čudovitih citatov oz. misli, ki sem jih pravzaprav včeraj našla na Youtube in bom raje objavila kar link. V tem kratkem filmčku so poudarjene ravno tiste misli, ki so name naredile največji vtis. V kolikor bi kdo rad,da prevedem, bom to z veseljem storila.
Žal pa sem odkrila tudi konfrontacije prav tako na Youtube na knjigo Koliba. Pisatelj priznava,da je knjiga fikcija, torej izmišljena.Prav tako ni v knjigi nikjer citirano sveto pismo kakor tudi ne popolna teza svete trojice. Zastopniki cerkve pa se spotikajo ravno ob te navedbe v knjigi, ki jih pravzaprav ni.Zgražajo se tudi, da kristjani trdijo, da so spregledali in da bolje razumejo božanstvo ravno po zaslugi te knjige. Ne razumem, kaj je v tem napačnega. Všeč pa mi je,da so tudi tisti, ki spet na Youtube priznavajo svoj novi pogled na Boga.
Te dni sem prebrala še mnogo drugih lepih knjig, predvsem otroške knjige, saj sem pripravila igrico za materinski dan, ki jo že pridno vadimo.Želela sem igrico z angelom.V ta namen sem zato prebrala sledeče knjige : Mavrični angel (Karel Gržan), Preveč angelov (Petr Chudožilov), Mala Duša in Sonce (Neale Donald Walsh), Moj angel plava z menoj (Regina Doman). Za igrico sem izbrala Moj angel plava z menoj.
Jaz verujem. Zato me take človeške zgodbe, kot je Koliba, pritegnejo. Priznam,da me je precej spominjala na knjigo Anastazija- Zveneče cedre tajge (Vladimir Megre).
Torej...imate tudi vi kakšno izkušnjo v zvezi te knjige?
Danes je eden tistih dnevov, ko čutim v izobilju tiste človeške lepote, ki jih je težko opisati, narisati ali kako drugače izreči in pokazati.
Začelo se je pravzaprav že včeraj, ko mi je sodelavka zaupala,da je prebrala cel moj življenjepis in mi zaupala nekaj svojih življenjskih izkušenj, tistih, ki jih težko razložimo in razumemo.Priznala je,da je moja zgodba ganljiva in da se človek ob njej zamisli. Pod temi vtisi sem se vračala domov (1 ura vožnje z avtom)in v avtu molila,pela, razmišljala in bila predvsem hvaležna za življenje. In ko pridem pozno zvečer domov me čaka paketek, ki mi ga je poslala Martina (v njem so bili naštancani srčki in "dekolteji", pa še nekaj drobnarij). Mislila sem si, koliko dobrih ljudi je v pravzaprav mojem življenju. Danes pa se je dan začel tako, da mi je znanka, ne ravno v rosnih letih, lahko bi mi bila mama, prinesla nekaj lepih gumbov in čipk še od svoje pokojne (!) mame. Uro kasneje sem na HRT1 gledala oddajo The Oprah show, kjer so Oprah in njeni gostje prirejali razno razna presenečenja. Jokala sem v potokih od ganjenosti in lepote, kaj človek zmore. Nato sem sedla za moj prenosnik,da pogledam težko pričakovane komentarje na mojem blogu (sem velika odvisnica od "fitbekov" oz. povratnih informacij, žal ). In kaj zagledam? Da je Martina na svojem blogu objavila čestitko, ki sem ji jo naredila iz hvaležnosti. Halooooo!
Kaj je lahko še kaj lepšega?!?!?! Da ti nekdo, ki si mu ti hvaležen, povrne takšno pozornost!!
PA SAJ TO NI RES!!!
In ravno, ko to pišem se na Radiu 1 vrti moja / najina (moja in moževa) pesem
Tale vikend so nastajale valentinove vizitke. Kar verjeti ne morem, kako so me zagrabili srčki, pa rdeča barva. Rdeča barva je zadnja, ki jo izberem. Poleg tega sem se je že malček naveličala v veselem decembru. A big surprise- ta vikend me je popolnoma prevzela. Mogoče je kriva tista sivina, ki nam je težila polovico januarja. Kdo ve?!
Navdih pa sem dobila pri Teresi Kline. Najbrž mi njen stil bolj blizu.
Vizitke pa bodo služile mojemu Žigu, ki je že nekajkrat uredil ( tudi z mojo pomočjo) izložbeno okno v lokalni tekstilni trgovini. Zato sem jih naredila nekaj več.
Martini zato, ker mi je kupila knjigo, ki jo kupujem že dvajset let- My life with Martin Luther King Jr.od Corette Scott King in me je zelo lepo presenetila. To knjigo iščem res že dvajset let po vseh antikvariatih, kjer me imajo že vsi zapisano in je ne najdem. Zdaj pa mi jo Martina kupila preko interneta in dobila sem jo iz Velike Britanije. Je sicer v amerikanščini, a nič hudega, samo,da jo imam. Ta knjiga je spremenila mojo osebnost.
Tale vikend je bil v primerjavi s prejšnjim ČUDOVIT. Prijetno topel, sončen in umirjen.
Moj gimnazijec Žan mi je odstopil del svoje pisalne mize, saj on večina svojega časa preživi v Ljubljani. Med tednom, če mi čas dopušča sedem za mizo in kaj ustvarim, a ta teden ni bilo časa za ustvarjanje. Na mizi pa so se nabirale stvari, ki sem jih v tem tednu nabrala, kupila, našla, dobila...
V soboto po prijetnem sprehodu sem želela to mizo pospraviti. A grooooza... še bolj sem jo razmetala.
Našla sem to pa ono pa tisto in želela sem takoj preizkusiti kako kaj izgleda. In tako je v dveh uricah nastalo kar sedem voščilnic. Ne bom trdila,da so čudovite, a sem kar zadovoljna z njimi.
Kakšen užitek doživi človek pri ustvarjanju pa prav gotovo poznajo vse ustvarjalke, kajne?
Tale zadnji vikend je bil v naših koncih izredno turoben. Da bi ne zapadla v depresivno stanje, sem se odločila, da počistim oz. pospravim neke kupe starih revij, ki jih zbiram že predolgo, pa moje "zlate rezerve" odpadnega materiala, ki ostaja na naših ustvarjalnih delavnicah.
V revijah sem poiskala slike, ki bi mi znale priti prav za kakšno voščilnico. Zakaj bi kupovala, če se že nekaj tega valja doma po hiši. Odpadni material sem pa najprej sortirala po barvah, pa sem vzela "puncherje" in sem si izrezala nekaj rožic, pa snežink, saj drugih puncherjev še nimam.
Nato sem vzela barvne strani revij in jih takole zvila v harmonike:
Malo zamujam s to objavo, ampak bolje pozno kot nikoli.
V prejšnjih objavah sem že objavila nekaj Žigovih snežnih skulptur, No, tisto je bil trening za Boff- festival snežnih skulptur in športnih filmov. Žiga in prijatelji so se zbrali,da ustvarijo eno snežno skulpturo. Najprej so želeli iz snežne kocke izklesati rockerja, a so se premislili. Ostali so na rocku in se odločili, da naredijo skulpturoStairway to heaven- za tiste, ki še ne vedo je to komad Led Zeppelin-ov.
In festival se je pričel.Sodelovale so tri skupine- ena domača- t.j. Žigova skupina, skupina iz Nove Gorice-zmagovalna skupina in skupina iz Italije, tretjeuvrščena skupina.
Leto 2010 je bilo zame prav gotovo lepo, nepozabno, čarobno in prav gotovo uspešno leto. Zato sem se kar težko poslovila od njega. Najbrž je zato moj prvi letošnji ponedeljek bil bolj čemeren kot ne. In ker vem,da zmorem in znam poskrbeti za svoje srčne in drugačne tegobe, sem sklenila nov dogovor s seboj.
Najprej sem spremenila podobo bloga ( z veliko pomočjo Žige). Želela sem nekaj svežega. Zamenjala sem sliko v profilu- jaz v sivki-ki jo naravnost obožujem. Izpraznila sem kar nekaj omar. Počistila svojo majhno nočno poličko. Pričela sem z izdelavo skrinjice za pozitivne misli ( tudi tiste iz adventnega koledarja).
Sprejela nekaj novih sklepov ( saj sploh ne morem reči, da so novi), pa naj bo tako:
Definitvno bom nadaljevala z vsem dobrim, kar sem se že naučila, počela in še bom.
Definitivno se bom več smejala.
Definitivno bom večkrat rekla so what!
Definitivno bom zaključila svoje čiščenje po preteklosti...samo še malo...
Definitivno bom hipce kradla, da umirim svoj um in dušo. Tudi to znam, če hočem.
Definitivno bom prebirala bloge, ki me navdihujejo ( in ni jih malo).
Definitvino bom še naprej crkljala našo Tonko- kužko.
Definitvno bom še naprej prava mama mojima najstnikoma.
Definitvno si bom postavljala nove cilje.
Definitivno bom živela življenje.
In imam tudi nov sklep, ki bo združeval moj blog z vami...
Sprejela pa sem tudi nov izziv, ki bo zelo povezan z vami bralci mojega bloga.
Namreč odločila sem se, da "ustanovim" knjižni klub bralcev bloga Življenje je lepo.
Vsak mesec bom razpisala knjigo mesca.
Drage bralke in dragi bralci, vas pa srčno prosim,da objavite svoje komentarje, svoje najljubše citate iz knjige, kritike, izkušnje, skratka karkoli bi želeli deliti z nami.
Zelo rada bom izbrala kakšno knjigo po vašem priporočilu. Pa obilo užitkov ob prebiranju knjig.
Sinoči sem začela brati knjigo, ki mi jo je pripročila in posodila prijateljica. Po dveh urah neprenehnega branja sem se ozavestila, kako pogrešam branje. December je bil zelo lep mesec, poln aktivnosti in novih lepih in nepozabnih dogodivščin. Tudi jesen je bila taka. In tako mi je zmanjkalo časa za pravo knjigo. Ta navdih pa je bil povod za ustanovitev knjižnega kluba bralcev bloga Življenje je lepo.
Na vsak način pa sem želela zbrati naslove knjig s katerimi sem dejansko zorela in še zorim. Seznam še ni velik, ker se ne spomnim vseh avtorjev knjig, ki sem jih prebrala in ne bi rada objavljala samo polovične naslove. V knjižnici mi pa, žal, ne morejo dati seznam kjnig, ki sem si jih izposodila in prebrala. Zato bom morala ob vsakem obisku knjižnice pregledati police in si zapisati avtorje in naslove knjig. Tako,da se bo ta seznam še s časom večal. Seznam pa sem označila tudi z zvezdicami *, več ko jih je, ljubša mi je bila knjiga.
Večina teh knjig imam v svoji domači knjižnici.
ŽIVELA SEM Z NJIM -MARTIN LUTHER KING*****- Coretta Scott King
ŽIVLJENJE JE TVOJE*****- Lousie L Hay
KAKO SMO LAHKO SREČNI IN ZADOVOLJNI***- dr. David D. Burns
UČBENIK ŽIVLJENJA***- Martin Kojc
PREPROSTO BOGASTVO****- Sarah Ban Breathnach
OTROCI SO TEGA VREDNI****- Barbara Coloroso
HOW YOU GET WHAT YOU WANT AND WANT WAHT YOU HAVE*****- John Gray
KDAJ SE BO MENI NASMEHNILA SREČA*****- Dr. Russianoff